Boris Gaberščik spreobrača Sveto pismo

V Galeriji Fotografija na Levstikovem trgu v Ljubljani so nocoj odprli razstavo najnovejše serije fotografij Borisa Gaberščika z naslovom Von Dieser Welt ali Od tega sveta. To je že druga razstava tega priznanega slovenskega fotografa v tej galeriji na novi lokaciji. Na ogled so fotografije, s katerimi Gaberščik prek mojstrskega manipuliranja s svetlobo in z nenavadnimi kompozicijami najrazličnejših predmetov poda kritiko današnje družbe, je bilo slišati na odprtju.

Avtorica teksta o razstavi Hana Čeferin, vse fotografije z odprtja razstave Marijan Zlobec

Nekateri trdijo, kar smo slišali celo na nocojšnjem odprtju razstave, za razliko od Gaberščikovih prejšnjih serij, da se Von Dieser Welt ne zavezuje več tihi kontemplaciji, pač pa izstopa iz samotarskega sveta predmetov v svet ljudi in družbenega dogajanja. Sam tega nisem opazil v tako eksplicitni obliki.

Slikar Emerik Bernard

Gaberščik družbene kritike s pomočjo fotografskih tihožitij ne pozna. Pozna pa spreobračanje Svetega pisma in Kristusovega več kot očitnega stavka: “Moje kraljestvo ni od tega sveta!”. Gaberščik je takega Kristisa zanikal, in kot smo slišali iz otvoritvenih nagovorov, je Gaberščik poudaril prav drugo ali drugačno verzijo: Moje kraljestvo, to je sicer izpuščeno iz naslova razstave, je “od tega svet”. Naslov v nemščini, pa, bi se upal trditi, izhaja še iz nemške poezije.

Avtor vseh fotografij na razstavi Boris Gaberščik

Gaberščik se še kako dobro zaveda, da je umetnikovo kraljestvo le od tega sveta, čeprav lahko navdih jemlje tudi iz transcendence, religij, ideologij, zgodovine, preteklih pričevanj in umetniških izkušenj, a je njegova poetika klasična, da ne rečem klasicistična; bolj sega k Mozartu in Beethovnu, če pomislim na strukturo rokopisa njunih kompozicij, kot Duchampu ali Man Rayu, čeprav bi ravno pri slednjem lahko našli kak Gaberščikov aluzijski nastavek ali spomin, morda celo kakšen trenutni inspirativni dialog. kdo ve, če ne on sam.

Kustosinja razstave Hana Čeferin, lastnica galerije Fotografija Barbara Čeferin in fotograf, avtor razstave Boris Gaberščik

Iz njegovega nagovora, ki ga je poslušala poleg velikega števila občinstva, še posebej slovenskih fotografov, njegova žena,  je sledila še posebna zahvala, kot se to rado zgodi ob takih priložnostih.

Gaberščik je še enkrat omenil, da ohranja tradicionalno fotografsko klasično tehniko, vse drugo se mu zdi odveč ali nepravo, kar odklanja, še posebej vsakršno eksperimentiranje. Zanj je klasična fotografija edino ali vse in hkrati največ.

Umetnostna zgodovinarka Hana Čeferin

Kot smo lahko prebrali v tekstu Hane Čeferin, avtor fotografij Gaberščik “ohranja konsistentnost tako v uporabi tehnike kot v produciranju podob. Svoj vizualni opus vzpostavi skozi nabor najdenih predmetov, plastičnih igračk, porcelanastih skodelic in počenih kozarcev, mrtvih ptic in žuželk, ki jih v najrazličnejših kombinacijah sestavlja v domiselne kompozicije.

Avtor, fotograf Boris Gaberščik

S premišljeno osvetlitvijo in mojstrskim manipuliranjem svetlobe in sence, ki Gaberščika uvršča v sam vrh slovenske fotografije, avtor vdihne življenje navidez neuporabnim predmetom. Doda jim plastičnost, ki jo Sarival Sosič označi za skoraj kiparsko, zavrženim, ničvrednim predmetom pa poda status dragocenosti. S serijo zopet dokaže izvrstno razumevanje osvetlitve, ki v njegovih delih učinkuje tako tehnično kot vsebinsko, ter ustvarja optične in prostorske iluzije. Svetloba je ključna tudi pri vzpostavljanju atmosferičnosti fotografije, ki bi navsezadnje ob drugačni osvetlitvi lahko funkcionirala popolnoma drugače.”

Boris Gaberščik je med svojim nagovorom, za katerega ni bil sprva čisto prepričan, da ga bo imel, a se je potem “spozabil” in nekaj povedal, je morda najbolj izstopajoča metafora, kot jo je v svoji knjižici Opus O zapisal pokojni Umberto Eco, ko je poudaril dialog in pogovor tišine ali v tišini; kdo ima kaj povedati, lahko pove zelo potiho, kdor pa ne ve kaj bi povedal, kriči, in čim manj je vsebine povedanega, tem večji je hrup.

“Za razliko od Gaberščikovih prejšnjih serij se Von Dieser Welt ne zavezuje več tihi kontemplaciji, pač pa izstopa iz samotarskega sveta predmetov v svet ljudi in družbenega dogajanja. Alkimija Gaberščiku predstavlja navdih skozi celoten opus, vendar Von Dieser Welt zbuja občutek, da je alkimistični duh prisoten le še v uporabljeni tehniki, vsebinsko pa avtor pogleduje drugam.

Fotografa Branko Cvetkovič in Goran Bertok

S hudomušnostjo, ki je hkrati subtilna in zgovorna, avtor poimenuje svoja nova dela – Triumf civilizacije, ki na simbolični vrh postavi oljno cisterno in z zbadljivim naslovom opozarja na okoljevarstvene težave, Vzhod in zahod, kjer avtor sooči moderni, zahodnonemški Mercedes z zastarelim vzhodnonemškim Trabantom, Politična stranka, kjer je kup raznolikih porcelanastih posodic zložen v krhko celoto. S tovrstnimi temami avtor prvič predstavi pogled na svet, ki je veliko bolj kritičen in v prejšnjih delih redkeje izražen.

Slovenski poslovnež v ZDA Emil Gaspari in večdesetletni fotograf, urednik in fotoreporter Dela Joco Žnidaršič

Čeprav je avtorjeva motivika vedno osebno izpovedna, se sentimentalnost v delih umakne racionalnosti, ta pa v kombinaciji z avtorjevo značilno tiho poetiko doseže močen učinek, ki je hkrati kritičen in humoren. Kompozicijsko je fotografijam tokrat skupna tudi postavitev, saj so sestavljanke predmetov  konsistentno umeščene na horizont, kar dela med seboj povezuje in v seriji vzbuja občutek notranje enotnosti.” (Hana Čeferin)

“Gaberščik o sebi rad reče, da ni umetnik, je fotograf. Prav dejstvo, da pojma umetnost in fotografija med sabo pojmovno ločuje, priča o njegovem zavedanju specifičnosti medija fotografije in predanosti njegovi tradiciji. Tudi v svoji najnovejši seriji avtor pokloni nekatera dela fotografom, ki jih občuduje, na primer češkemu Ivanu Pinkavi (Materia za I. Pinkavo) in ameriškemu Paul Outerbridgeu (Polom jajca P. Outerbridgea).

“Da je avtor zaprisežen fotograf, potrjuje tudi pregled njegovega opusa, ki je tako tehnično kot estetsko zvest tradiciji fotografije. Dela namreč producira izključno analogno, negative pa razvija sam v svojem laboratoriju, kjer jih nato tonira s selenom. Avtorjeva zavezanost fotografiji pa ne pomeni, da je v njenem polju zamejen. Njegovo široko zanimanje in vpetost v najrazličnejša polja znanosti in umetnosti se kaže v »hommage-ih« – slikarjema Georgu Baselitzu in Paul Kleeju, izumitelju Von Kempelenu in pisateljema Terry Pratchettu in Umbertu Ecu.”

“Gaberščikovemu opusu vlada konsistentnost, a nikakor monotonost, s serijo Von Dieser Welt pa znova potrjuje, da nikakor ni enodimenzionalen avtor. Nasprotno, zdi se, kot da se avtor skozi vsako novo serijo spreminja in nadgrajuje. Tako je Von Dieser Welt serija, ki je bolj kot katerakoli druga napolnjena s hudomušno družbeno kritiko, iluzionističnimi kompozicijami, pa tudi melanholično poetiko, tako značilno za Gaberščikov opus.”

Zadovoljstvo mlade kuratorke razstave Hane Čeferin