Znanstvenoraziskovalni center SAZU pripravlja ob letošnjem vseevropskem spominjanju 500. obletnice reformacije simpozij z naslovom Protestantska etika: naslednjih 500 let. Simpozij bo jutri, 17. oktobra, v Prešernovi dvorani SAZU na Novem trgu 4. začel se bo ob deseti uri dopoldan.
Martin Luther, foto Wikipedija
Simpozij je nastal v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter Slovensko-švedskim društvom.
Uvodna razmišljanja bodo prispevali evangeličanski škof Geza Filo, sociolog prof. dr. Frane Adam, slavist prof. dr. Kozma Ahačič, evangeličanski duhovnik Leon Novak in prof. dr. Oto Luthar.
Po uvodnem simpozijskem delu bo srečanje organizirano kot pogovor o pomenu protestantske etike danes in v prihodnje.
31. oktobra 1517 je Martin Luther zaradi nasprotovanja prodajanja papeških odpustkov objavil svojih 95 tez in s tem povzročil enega najhujših razkolov v krščanstvu. Zaradi zahteve po spoštovanju Božje besede, kot je zapisana v Svetem pismu, so ga v Vatikanu razglasili za krivoverca, on pa je tedanjega papeža imenoval antikrist ter Sveto pismo prevedel v nemščino.
Martin Luther je umrl februarja 1546, njegovi posmrtni ostanki ležijo pod prižnico grajske cerkve v Wittenbergu, njegovi protesti pa so odmevali naprej in leta 1618 prerasli v tridesetletno vojno med protestantsko in katoliško usmerjenimi evropskimi državami.
Reformacija, versko pa tudi kulturno gibanje v 16. stoletju, je Slovencem prinesla prve slovenske knjige, z njimi pa pomemben razvoj knjižnega jezika. Protestantski pridigar Primož Trubar je leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik, Adam Bohorič prvo slovensko slovnico Zimske urice, Jurij Dalmatin pa je v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo.
Reformacija na čelu z nemškim protestantskim duhovnikom Martinom Luthrom je zaznamovala vso Evropo.
Marijan Zlobec