Sinoči se je v polni Kozinovi dvorani, pretežno z mladimi poslušalci in ob televizijskih kamerah, kar je vedno večja redkost na koncertih, začel letošnji že drugi Cellofest Ljubljana. To je osemdnevni festival, ki vključuje pedagoški del in koncertni program. Jedro Cellofesta sestavlja dvanajstčlanski komorni ansambel, ki se mu pridružujejo posamezni solisti na različnih inštrumentih in v določenih kompozicijah.
Nastopajoči po koncertu v Slovenski filharmoniji, vse fotografije Marijan Zlobec
Cellofest ansambel sestavljajo Karmen Pečar, Maruša Bogataj, Tamara Gombač, Petra Gačnik Greblo, Sebastian Bertoncelj, Jošt Kosmač, Milan Hudnik, Izak Hudnik, Jaka Triler, Tanja Babnik, Martin Sikur in Igor Mitrović. Prva violončelistka v položaju koncertne mojstrice je Karmen Pečar, solistka z največ izkušnjami ter številnimi mednarodnimi in domačimi nagradami.
Karmen Pečar poje Oh lariá laiô v Mas que nada za dodatek
Koncertni program je bil prilagojen slovesnoti in otvoritvenemu razpoloženju, s skladatelji, ki večinoma niso sami pisali za ansambel violončel, ampak je njihove kompozicije priredil za nov ali tak ansambel znani violončelist in profesor Valter Dešpalj iz Zagreba. Tu seveda nastane vprašanje, ali ni bilo nobene slovenske kompozicije, nobenega povabila ali naročila pri slovenskih skladateljih, ki so ostali zunaj koncertne prisotnosti. Slovencev se vsi bojijo ali pa jih ne marajo. Brez močnejšega deleža izvirnih skladb bo ansambel lahko le vegetiral, ne pa se razvijal. V tem smislu nima pravega umetniškega vodstva.
Miloš Mlejnik in Maruša Bogataj
Precejšen del koncerta se je zdel rahlo pedagoško koncertno “orokavičen”, še malo v zadregi, namesto da bi takoj pokazal vso izpovedno ansambelsko moč in znanje ter pripravljenost. Zdelo se je še malo “obotavljivo”: Alessandro Stradella : Simfonia a tre (prir. Valter Dešpalj), Max Bruch:Kol Nidrei (prir. Valter Dešpalj) s solistom Igorjem Mitrovićem in harfistko Mojco Zlobko Vajgl v ozadju in skoraj nerazvidno. Bolje sta bila postavljena solista Karmen Pečar v Intermezzu iz Koncerta za violončelo in orkester v d-molu (prir. Valter Dešpalj) Edouarda Laloja in klarinetist Aljaž Beguš z Ario iz Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa. Prvi del je sklenila Koncertna Poloneza, spet v priredbi Valterja Dešpalja, Davida Popperja. Tu se je še enkrat pokazalo, da je Dešpaljeva vloga pri koncertnem programu premočna, njegov vpliv tako rekoč ekskluzivni, kar za umetniško in programsko avtonomijo ansambla ni najbolje.
Igor Mitrović in za njim Mojca Zlobko Vajgl
Programski in izvedbeni prelom je pravzaprav pomenila in predstavljala samo ena kompozicija, in sicer Violoncelles, vibrez! Giovannija Sollime s solistoma Marušo Bogataj in Milošem Mlejnikom kot gostom. Skladba je napisana vrhunsko tako za ansambel kot še bolj oba solista, ki sicer marsikatero pasažo igrata skupaj kot unisono, a jima skladatelj nudi veliko možnosti izraza, virtuoznosti in dialoga z ostalimi violončelisti v polkrogu za njima.
Aljaž Beguš
Zadnja kompozicija Bachianas Brasileiras št. 1 v treh stavkih Heitorja Villa – Lobosa je bila v kontekstu celotnega programa predolga in je občinstvo z burnimi aplavzi že po prvem stavku Introducao pokazalo, kaj razumejo kot celoto, tako da sta bila preostala stavka bolj razvlečena in domala odveč.
Na koncu smo vendarle dočakali presenečenje v obliki dodatka Mas que nada (Več kot nič) Jorgeja Bena Jora, sambo v priredbi Valterja Dešpalja. V kompoziciji smo prepoznali melodijo Oh lariá laiô obá obá obá, ki jo je med igranjem prepeval menda le ženski del ansambla. Tako da smo malo poplaknili poprejšnjo grenčico.
Tihožitje z violončelom in grozdjem
Poleg vrhunskih koncertov bodo v času festivala v Ljubljani potekali mojstrski tečaji z znanimi tujimi pedagogi (Stephanom Braunom, Mariem Brunellom, Giovannijem Gnocchijem, Matsom Lidströmom) ter tridnevna delavnica za najmlajše violončeliste iz vse Slovenije.
V atriju Mestne hiše v Ljubljani bo potekala fotografska razstava Portreti violončelistov ter številni drugi brezplačni violončelistični dogodki po mestu. Med njimi tudi dnevni koncerti v Paviljonu na Kongresnem trgu, kjer boste vsak dan festivala med 13. in 14. uro lahko prisluhnili mladim violončelistom.
Marijan Zlobec
En odgovor na “Cellofest združil najboljše slovenske violončeliste”
Obstoja slovenska skladba za zasedbo violončel. Avtor je Janko Jezovšek.