Časopis Delo je očitno pod novimi lastniki v veliko večji preizkušnji, kot je bil kdajkoli poprej v vsej zgodovini.
Sodobne likovne interpretacije Dela, foto Marijan Zlobec
Lastniki Dela imajo namreč poleg težav s samim vodenjem Dela še več težav okrog Kolektorja. Kot poročajo mediji, so na specializiranem državnem tožilstvu potrdili, da so v preiskavi sumov nepravilnosti pri prevzemu ljubljanske tovarne transformatorjev Etra 33 zahtevali uvedbo sodne preiskave. Osumljenih je pet fizičnih oseb: Stojan Petrič, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja in eden njegovih največjih lastnikov, Peter Novak, nekdanji direktor komerciale v Etri in lastnik podjetja Energotrans, Tomaž Kmecl, zdajšnji direktor Etre in lastnik podjetja Torion, Metod Smrekar, nekdanji lastnik podjetja Transing, in Uroš Stabej, nekdanji direktor podjetja Transing. Očitajo jim storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti oziroma pomoči pri tem. Skupna pridobljena premoženjska korist znaša okoli 1,8 milijona evrov.
Stojan Petrič je “fenomen zase”, a mu kaj dosti ne bo pomagala slavospevna biografija uslužnostne tovarišice novinarke, ki je takoj dobila uredniški položaj in službo na Delu, medtem ko so sedemdeset zaposlenih vrgli na cesto. Da je Delo v lasti Kolektorja, je jasno od začetka.
A do sprememb v vodenju samega Dela prihaja na novo ali sedaj. Vodenje Dela je, kot je razbrati iz nekaterih medijev, prevzel dozdajšnji predsednik uprave družbe FMR in predsednik sosveta Dela Andrej Kren. Zamenjal bo Irmo Gubanec, ki je bila precej let predsednica uprave časopisne družbe Delo d. d., a je potem pristala pod prokuristko Natašo Luša.
Mag. Irma Gubanec se je v družbi Delo d. d. zaposlila leta 2010 na mestu direktorice financ, računovodstva in kontrolinga. Nadzorni svet jo je leta 2012 imenoval na mesto članice uprave za finance, z mandatom petih let. Pred zaposlitvijo na Delu je bila pomočnica generalnega direktorja za ekonomiko poslovanja v javnem zavodu RTV Slovenija, državna sekretarka za državno premoženje in finančno poslovanje v okviru Ministrstva za gospodarske dejavnosti, še prej pa zaposlena na Skladu RS za razvoj. V bistvu se Gubančevi petletni mandat izteka.
Kot veste, je bil vršilec dolžnosti odgovornega urednika Gregor Knafelc imenovan 1. februarja 2016, a ni bilo čisto jasno za koliko časa, menda je v. d. funkcija največ za dobo dveh let in bi do konca “mandata” Delo oziroma sedanji položaj zapustil. Kdo bo prevzel vodenje uredništva, še ni dokončno odločeno.
Knafelc vsekakor ni bil dorasel vodenju časopisa v kontekstu njegove funkcije vodilnega slovenskega dnevnika. Seveda sam ne more biti kriv, če je šlo lastnikom v prvi vrsti za profit, ne pa za kvaliteto samega novinarstva in časopisa, v katerega niso vlagali, ampak samo krčili. Tako kot skoraj vsa dopisniška mesta, po katerih je Delo slovelo desetletja in so Delovi dopisniki v tujini “napajali” RTV Slovenija. Spomnimo se Slavka Frasa, Mojce Drčar Murko, Marjana Sedmaka, Bogdana Pogačnika, Andreja Novaka…, če omenim le nekaj starejših Delovih novinarskih legend.
Naklada je upadla, a hkrati še drugim časopisom. Izjema so morda le regionalni dnevniki, ki jim je padec naklade Dela, Dnevnika in Večera “šel na roko” in so svojo naklado bolj ali manj ohranili.
Perspektiva je slaba, še posebej, ker so digitalne oblike časopisov še nerazvite, vizija razvoja slovenskega medijskega prostora pa digitalizacije, individualizacije in aktualizacije medijev ne predvideva in ima svojo “vizijo” najbolj v tem, da je nima ali je daleč celo za že obstoječim stanjem, ali še huje, daleč od sposobnosti opisa obstoječega stanja ali položaja medijev in novinarjev v slovenski družbi.
Marijan Zlobec
En odgovor na “Kaj se dogaja na Delu ?”
Ko dolgoletni zvesti bralec in časnikarski sodelavec nekdaj osrednjega dnevnika na Slovenskem z upokojenske razdalje opazuje skrajno samopašne in diletantske lastniške ter uredniške mahinacije z dnevnikom in podjetjem ter popoln profesionalni in etični prezir, ki ga novi lastniki in uredniki vsakodnevno izkazujejo do svojih novinarjev ter drugih sodelavcev in vse bolj razredčenega števila bralcev, se ne more ogniti skrajno črnogledi prognozi, da na Delu nikoli ni bilo tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.