Slovenski mediji so povsem prezrli, ali je po katalonskem referendumu in odločitvi Kataloncev, da razglasijo samostojno in neodvisno državo Republiko Katalonijo ter odkritimi grožnjami španskega kralja Filipa VI. že reagiral papež Frančišek oziroma Sveti sedež ali še ne.
Pred samim referendumom je bilo objavljeno, da je več kot 400 katalonskih duhovnikov in diakonov podpisalo posebno peticijo, v kateri papeža Frančiška prosijo za podporo referendumu. Nekaj dni pred referendumom o avtonomiji Katalonije je vlada v Madridu Vatikan posvarila, naj se ne vmešava v njihovo notranjo politiko.
Španski veleposlanik pri Svetem sedežu Gerardo Bugallo je to uradno izjavil še predno se je referendum zgodil in seveda vsemu svetu videnim nasiljem španskih posebnih policijskih enot. Iz veleposlaniških krogov je bilo slišati, da bi se moral Sveti sedež držati pravnih predpisov. Politično udejstvovanje duhovnikov ni le v nasprotju s cerkvenim pravom, ampak tudi s sporazumom med državo in Cerkvijo. Španska vlada je v uradnem opozorilu obenem spomnila, da lahko Sveti sedež javno zagovarja le pravno državo.
Pod peticijo podpisani katalonski duhovniki so se sklicevali na dejstvo, da ravnajo v soglasju s svojimi škofi, kar pa je visoki predstavnik španskega veleposlaništva pri Svetem sedežu odločno zavrnil. Škofje naj bi zgolj izrazili željo, naj se prisluhne »legitimnim željam katalonskega naroda«. Španska vlada od Vatikana pričakuje, da bo duhovnikom, ki podpirajo referendum, zanikal zakonitost njihovega ravnanja.
Ali je papež Frančišek nenadoma v najhujši stiski v času svojega papeževanja? Kaže da. Slovenski mediji premalo poročajo o tem, da se dogaja očiten razkol v španski Cerkvi in da je katalonska Cerkev stopila na stran Kataloncev in njihove legitimne želje po na referendumu izraženi želji po ustanovitvi lastne države upoštevala.
V Madridu se je še pred referendumom sestal stalni svet Španske škofovske konference. Čeprav katalonskega vprašanja ni bilo na dnevnem redu, so škofje govorili tudi o napovedanem referendumu. Pomembna je informacija, da so vse strani pozvali k »velikodušnemu in iskrenemu dialogu«.
Kot je poročal Kathpress, je “nadškof Ricardo Blazquez špansko vlado v Madridu in katalonsko vlado v Barceloni prosil, naj ne nadaljuje poti proti sporu. Škofje so v izjavi za javnost izrazili zaskrbljenost katoliške Cerkve, da bi ravnanje obeh vlad lahko privedlo do odločitev in nepovratnih dejanj, ki bi omajala družbeni, družinski in cerkveni mir v Kataloniji in po vsej Španiji. Vse udeležene prosijo, naj se izognejo težkim posledicam takšnega ravnanja.”
Pred bližajočim se ponedeljkom in parlamentarno uradno razglasitvijo nove evropske države, neodvisne Republike Katalonije in hkrati ponovnimi včerajšnjimi grožnjami španskega kralja, ob spremljajočih informacijah, da je španska vlada v Katalonijo že poslala posebno vojaško opremo, iz česar se da sklepati, da pripravljajo vojaški poseg, je na vrsti nagovor z jasno izraženim stališčem samega papeža Frančiška.
Kolikor bolj bo njegov nagovor jasen, bolj bo očitno, kaj naj naredi ne le Cerkev v Španiji in Kataloniji, ampak še posebej civilna oblast.
Zadnje informacije iz Vatikana namigujejo na to, da je Cerkev v Španiji v še hujšem položaju in bolj razdeljena kot civilna družba. Manj je znano, da so se s strani posebne španske policije preganjani volilni štabi po volitvah zatekli v nekatere cerkve, da bi tam na varnem preštevali glasove, medtem ko je duhovnik vodil cerkveno petje skupaj z verniki.
Ni več veliko časa, le nekaj dni. Scenarijev je več, kateri pa bo zmagal?
Ima Carles Puigdemont že izbran varen bunker?
Dodajam.
Medtem prihajajo iz Madrida vesti, da bo španska oblast v Katalonijo napotila vojsko in bo očitno še pred začetkom zasedanja katalonskega parlamenta in razglasitvijo neodvisne države Republike Katalonije v ponedeljek dopoldan ukrepala. To pomeni lahko samo vojno oziroma državljansko vojno, ki bi bila za Katalonce nepredstavljivo huda, če vemo, da Katalonci nimajo svoje vojske oziroma nekakšne Teritorialne obrambe, kot jo je imela Slovenija ob osamosvajanju in je bila na vojno vsekakor bolje pripravljena kot Katalonci danes. Lahko pričakujemo vojaško zasedbo parlamenta in polovitev parlamentarcev na čelu s predsednikom katalonske vlade Carlesom Puigdemontom?
Če so pametni, bodo novo državo razglasili že prej, najpozneje v nedeljo.
Medtem je Peticijo v podporo katalonskemu narodu v Sloveniji podpisalo že 2832 ljudi.
Marijan Zlobec