Slovensko društvo likovnih kritikov je podelilo že tradicionalne tri nagrade: dve kritiško pero ter nagrado za življenjsko delo. Komisija pod predsedstvom dr. Borisa Gorupiča ter s članoma Majo Marinkovsko in Mariom Berdičem je sklenila, da bosta nagradi za likovno kritiko in kuratorstvo prejela ddr. Damir Globočnik in Nuša Podgornik, nagrado za življenjsko delo pa dr. Milček Komelj.
Akademik, prof. dr. Milček Komelj je na sleherni prireditvi povsem pripravljen, foto Marijan Zlobec
Likovna kritičarka, recenzentka in kuratorka Nuša Podgornik (1967), univ. dipl. um. zgod., sam. smer, že več kot dvajset let aktivno piše kritiška besedila in kurira likovne razstave. Njena lucidno in esejistično napisana besedila pomenijo pomemben prispevek k slovenski likovni kritiki in kuratorstvu. Zaradi občutka za angažirano razmišljanje o likovnih delih in njihovi umestitvi v sodobnem času, izbora in postavitve razstav ter prepoznavnega avtorskega sloga pisanja, neobremenjenega z rutinsko ali tehnicistično obravnavo likovne tematike, pri čemer je tudi aktivna članica SDLK, menimo, da si ustvarjalka zasluži stanovsko nagrado Društva likovnih kritikov kritiško pero – nagrado za likovno kritiko in kuratorstvo.
Nuša Podgornik, foto www.nusa-podgornik.si
V izboru novejših razstav, ki jih je pripravila, so pomembnejše:
Lado Jakša: Resonance časa – retrospektivna razstava,
Mestna galerija Nova Gorica, 3.–24. 2. 2017
DOS – Oblikovalska identiteta: Julijan Krapež, Cankarjev dom Ljubljana, Prvo preddverje, 15. 12. 2016–10. 1. 2017
Metka Krašovec, akvareli na štuku, Zavarovalnica Triglav Kranj, 13. 12. 2016–20. 1. 2017
Slovensko društvo likovnih kritikov, Forum Prezrti pogledi, prezrti ljudje, 2016
Ddr. Damir Globočnik, foto Marijan Zlobec
Ddr. Damir Globočnik (1962) je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Živi in deluje v Radovljici. Posveča se proučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, proučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem.
Izdal je naslednje knjige:
12 jeznih mož / 12 zgodb o slovenski karikaturi (1998),
Vodiški čudeži (1999),
Pesnikova podoba / O portretih in karikaturah pesnika dr. Franceta Prešerna (2000),
Afera Theimer (2001),
Portreti/Porträts/Ritratti – Slovenski likovniki v Avstriji in Italiji (skupaj s Tihomirjem Pinterjem, avtorjem fotografskih portretov; Mohorjeva založba v Celovcu in Gorici, 2002/03),
Prešeren in likovna umetnost (Mohorjeva založba v Celovcu, Gorici in Celju, 2006),
Kulturnozgodovinske študije (Slovensko društvo likovnih kritikov, 2009),
Pavliha 1870 / Levstikov satirični list (Slovenska matica, 2010),
Likovna satira / Poglavja o karikaturi v slovenskih satiričnih listih (Revija SRP, 2013),
Janez Puhar (1814–64) / Prvi slovenski fotograf in fotografski izumitelj (Celjska Mohorjeva založba, 2014),
Likovno in simbolno (Slovenska matica, 2017).
Ddr. Damir Globočnik si nagovor skicira, foto Marijan Zlobec
Strokovne prispevke o likovni umetnosti objavlja v vrsti zbornikov in revij (mdr. Zgodovinski časopis, Kronika, Zgodovina za vse, Acta historiae artis Slovenica, Etnolog, Kranjski zbornik, Avguštinov zbornik, Jeseniški zbornik, Radovljiški zbornik, Brezjanski zbornik 2000, Šenčurski zbornik, Forum, Fotoantika) in v časopisih.
Sodelovanje v uredniškem odboru gorenjske revije za kulturo Nova Atlantida, Revije Srp, revije Forum SDLK, revije LiVeS Journal. Od leta 2011 je urednik revije za zgodovino in teorijo fotografije Fotografija, Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Zaradi številnih zelo kakovostnih publikacij tako na umetnostnozgodovinskem kot sodobnem umetnostnem področju ter kuratorskega delovanja, vključno s sodelovanjem v SDLK, menimo, da si ustvarjalec zasluži stanovsko nagrado Društva likovnih kritikov kritiško pero – nagrado za likovno kritiko in kuratorstvo.
Dr. Milček Komelj, foto Marijan Zlobec
Milček (Bogomil) Komelj (1948) je diplomirani umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine, doktor umetnostnozgodovinskih znanosti, izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju. Maturiral je na gimnaziji v Novem mestu, kjer je spoznaval tamkajšnje kulturno izročilo t. i. novomeške pomladi in se posebej seznanjal z Božidarjem Jakcem. Diplomiral je s temo o slikarju Vladimirju Lamutu, magistriral s temo o slovenskem ekspresionizmu v upodabljajoči umetnosti in 1984 doktoriral s tezo o mladem Jakcu. Najprej je bil zaposlen v Arhivu Slovenije, nato pa je ob pripravah za postavitev galerije Jakčev dom kot kustos novomeškega Dolenjskega muzeja osebno sodeloval z akademikom Jakcem. Leta 1983 je bil izvoljen za asistenta, 1986 za docenta in 1989 za izrednega profesorja na Oddelku za umetnostno zgodovino, kjer je predaval zgodovino slovenske umetnosti in umetnosti drugih južnoslovanskih narodov v novem veku. Bil je predstojnik oddelka, vodja katedre za slovensko in južnoslovansko umetnost, vodja usmerjenega raziskovalnega programa za umetnostno zgodovino pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete in dva mandata nacionalni koordinator za umetnostno zgodovino ter član številnih ekspertnih komisij pri ministrstvih za znanost in kulturo in uredništev (mdr. Zbornika za umetnostno zgodovino) ter recenzent in vsestransko kulturno in družbeno dejaven.
Nada Šumi in dr. Milček Komelj, foto Marijan Zlobec
Milček Komelj je začel pisati likovne kritike pred štiridesetimi leti, pri čemer ga umetniki štejejo za izjemnega prevodnika svojih del v besedno poustvarjene umetnine. Temelj za takšen pristop je bil Komeljev smisel za likovno umetnost in ustvarjalno ubeseditev videnega. Osebno je sodeloval s številnimi najvidnejšimi slikarji od Božidarja Jakca in Franceta Miheliča prek Marjana Pogačnika, Janeza Bernika in Andreja Jemca do številnih mlajših sodobnikov, ki so vsi videli v njem svojega idealnega interpreta; prav zato je kot edini slovenski umetnostni zgodovinar postal redni član v umetniških razredih Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zaupano mu je bilo sodelovanje ali predsedovanje v vrsti likovnih in tudi literarnih žirij ter komisij za nagrade in natečajna naročila ter pisanje stalnih rubrik o umetnikih zlasti v Novi reviji, pri kateri je izdal tudi trilogijo interpretacij slikarstva od 18. do 20. stoletja (Poteze, Obrazi, Svetniki); zaželen gost pa je tudi v televizijskih in radijskih oddajah. Milček Komelj se ves čas posveča ugotavljanju povezav med likovno umetnostjo in književnostjo, tudi s poezijo, h kateri ga nagovarjajo obravnavane likovne umetnine. Zaradi zavzetosti za slovensko kulturo na vseh področjih je kot prvi umetnostni zgodovinar postal predsednik Slovenske matice. Je prejemnik Župančičeve nagrade in častni meščan rojstnega Novega mesta. Njegova bibliografija zajema blizu dva tisoč objav in je nepopolno zbrana v publikaciji Otoki umetnosti, ki je pred slabim desetletjem izšla ob njegovi 60-letnici; posvečen pa mu je bil tudi dokumentarni TV-film Otoki svetlobe. Zaradi izjemnega angažiranja in zaslug za raziskovanje slovenske novejše umetnostne zgodovine ter interpretacije sodobne likovne umetnosti, hkrati z dolgoletnim aktivnim sodelovanjem s SDLK, žirija meni, da si prof. dr. Milček Komelj zasluži stanovsko nagrado Društva likovnih kritikov kritiško pero – nagrado za življenjsko delo.
Marijan Zlobec