Pisal se je junij 1991. Pravkar je bila za slovenskim narodom in državljani Slovenije razglasitev nove, neodvisne in samostojne slovenske države, Republike Slovenije. Zjutraj sem bil po opravkih, kot v.d. urednika Kulturne redakcije Dela v Centralni redakciji, ko pri tajnici zazvoni telefon. “Zlobec pridi hitro, nekdo iz tujine nekaj hoče!”
Hitro sem spoznal, da nič “noče”, ampak da je nekdo z univerze v Barceloni nam Slovencem, našel je pač samo naslov in telefon Dela kot največjega slovenskega dnevnika, želel čestitati za smelo odločitev in nastanek nove slovenske države, Republike Slovenije.
Na prvi pogled se mi je zdela njegova reakcija osamljen primer intelektualnega navdušenja, podpore in solidarnosti, v kontekstu vsega tistega, kar pa se je s Katalonci dogajalo od onega klica “na Delo” do danes in še posebej jutrišnjega referenduma, lažje razumem iskrenost anonimne čestitke, soglasja in morda sedaj bolečino, da Katalonija še ni dosegla ničesar primerljivega z nami že pred šestindvajsetimi leti.
Osamosvojitev Slovenije je bila največji evropski politični navdih in prebuja želja narodov, ki nimajo ali tedaj še niso imeli samostojne države, da to store še sami. O nas je poročal ves svet, a tega naši zgodovinarji nikoli ne bodo znali predstaviti v dejanski obliki in razsežnostih.
Kako bo jutri, ne vem, morda bo nastopila celo španska vojska in bo “uvožena” španska, ne katalonska policija nasilno preprečila vsakršno možno obliko glasovanja, kot so že ali pravkar zaustavili elektronsko.
Kakorkoli že bo, veljajo moje povračilne čestitke, obujen spomin in pozdrav v Katalonijo z željo, da katalonski narod uresniči svoj sen ter udejani neodvisno in samostojno državo (Republiko) Katalonijo s petmilijonsko Barcelono kot njenim glavnim mestom.
Marijan Zlobec
Osebni mediji poročajo o izjemnem nasilju Guardia Civil, foto Screenshot
P. S.
Prvi solidarnostni protest v podporo Katalonkam in Kataloncem se je začel v Edinburghu pred predstavništvom EU, ki ostaja tiho. Do sedaj je v Kataloniji bilo ranjenih že najmanj 465 ljudi, največ nasilja pa povzročajo enote specialne španske policije Guardia Civil.
Kdaj bo jurtri zbor pred Prešernovim spomenikom v podporo katalonskemu narodu in Kataloniji v njihovi želji po samostojni državi?
Ni niti enega v parlamentu, vladi, mestu, civilni družbi, društvih…?
Kje ste pisatelji s svojo pisateljsko ustano nove Republike Slovenije? Vas ni sram, da ste tiho?
P. S. 2
Zastave Katalonije osvanule širom Vojvodine
Na uredima Lige socijaldemokrata Vojvodine (LSV) u desetak gradova pokrajine u nedjelju su izvješene zastave Katalonije, a pojavili su se i grafiti ‘Vojvodina = Katalonija’, u znak potpore građanima koji u Kataloniji traže neovisnost.
Agencija Beta prenosi kako su zastave Katalonije izvješene na sjedištima LSV-a u Novom Sadu, Zrenjaninu, Novom Bečeju, Vršcu, Kovačici, Bečeju, Kikindi, Plandištu, Srijemskoj Mitrovici, Baču i još nekoliko gradova u Vojvodini.
Zastava Katalonije na tim objektima se nalazi pored stranačke, plavo-žuto-zelene zastave LSV-a.
Grafiti ispisani crnom bojom ‘Vojvodina = Katalonija’ osvanuli u nedjelju ujutro također na više mjesta u Vojvodini, a pored je nacrtana i zastava Katalonije.
3 odzivi na “Čestitke in pozdrav v Katalonijo”
Ne vem, če bi jim privoščil osamosvojitev. Večina narodov, ki se osamosvoji, pride iz dežja pod kap, tako v Aziji in Afriki, kot tudi v Evropi. Če pa je narod že itak svoboden in suveren, se mi pa osamosvajanje ne zdi smiselno. Svojo državo bi privoščil Palestincem in Kurdom.
Vsi na tem svetu si zaslužijo samostojnost, če si to želijo.
[…] https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/09/30/cestitke-in-pozdrav-v-katalonijo/ […]