Milan Jesih se je predstavil v svoji stari pesniški koži in novem pakiranju. Ima nostalgijo po zlatih starih časih, ko nam je kraljeval Maršal.
Milan Jesih bere Maršala, vse fotografije Marijan Zlobec
Njegova najnovejša pesniška zbirka Maršal, ki jo je odmevno in z obilico spremljajočega smeha “v avditoriju”, malo pa mu je šlo nasmeh še med branjem. predstavil sinoči v knjigarni Beletrine, bi bila včasih dovolj za kakšen zapor, ne le pogojno. Tako bi bil uvrščen med onih šestdeset in več slovenskih književnikov, ki so bili zaprti po drugi svetovni vojni in jih je Andrijan Lah pravkar predstavil v svoji knjigi Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih.
Pesnik Veno Taufer
Milan Jesih se je, kot rečeno, zaporu izognil, vsebina pesmi pa je ostala ista, ne glede na “nezaporno” poreklo.
Vprašanje je, ali je človek lahko večji pesnik, če je v zaporu, ali če ga samo sanja?
Nedvomno 88 pesmi na temo Maršala še ni izpolnjen kontingent; toliko je še stvari, ki manjkajo, jih poznamo iz vrtca in osnovne šole, pa štafete, Stalina in “kako da kažem”, da naravnost kličejo po “drugem delu” maršalata.
Komparativist Lado Kralj
Če bi rekel, da je Milan Jesih zajebant, namreč pesniški, bi hkrati na sodišču zatrdil, da je uporabil pesniško svobodo in metaforično obliko govorjenja na splošni ali posplošeni ravni, ki ni nujno povezana z Maršalom, ampak bolj z maršali kot takimi.
Jesih in Beletrinina sekretarka in urednica Ada Cajnko
Maršal je bitje posebne pasme, redke, kakršnih nimajo niti v izbranih živalskih vrtovih. Zanimivo, kako Jesih vse natanko pozna, še posebej s pomočjo svoje debele, a plesno poskočne mame, najljubše Maršalove partnerice in občudovalke.
Jesih daje avtogram pisatelju Andreju E. Skubicu
Jesih obrača domnevno zgodovino, nikjer natanko dokazano in prikazano, a hkrati vsem razumljivo, v humorno podobo, satiro, grotesko, humoresko, kombinatoriko možnega, morda resničnega. Njegovi verzi so bolj kot ne rimani, čeprav ne vsi in ne tako strogo kot če bi ubral kakšno čvrstejšo pesniško obliko.
Pri Jesihovem ustroju in kompoziciji, kaj šele vsebini se zdi, kot da najprej najde osrednji “maršalovski motiv”, nato pa njegovo ubeseditev z različnimi poudarki, verznimi okraski in na različnih mestih v pesemski zgradbi. Včasih takoj na začetku, včasih na sredini ali pa na koncu. Odvisno, kje ga navdih in znanje najdeta s peresom v roki in se vsa pesniška teža spusti “na tla”.
Maršal v Jesihovi poeziji je kot iz risanke, kjer je, kot veste, vse dovoljeno in kjer se sprošča največja domišljija, kar se da, glede Maršala, znanstveno dokazati.
Pesnica Anja Golob
Jesih riše in slika, vzburja domišljijo s svojimi neštetimi podobami in asociacijami, kombinira in šahira, kot glede Maršala ne bi znal morda nihče.
Maršal je pozitivni lik, nekakšen Seperman, ki nas je obiskal in vstopil v našo zgodovino, tako da brez njega ne bi bili to, kar smo, čeprav že dolgo živomo tako kot da bo “jutri nov dan”.
Dramska in filmska igralka Jožica Avbelj čaka na Jesihov podpis
Pa ni. Jesihov Maršal je včerajšnji dan, ki nam je prinesel zanesljivo službo in penzijo.
Marijan Zlobec