V atriju ZRC SAZU so odprli fotografsko – dokumentarno razstavo Izrael – zibelka inovacij. Poudarek je na znanosti, vse drugo je v ozadju, celo izraelska narodna identiteta, zgodovina in kultura. Izpostavljeni so posamezniki, ki so v svetovnem merilu na področju znanstvenih inovacij dosegli največ.
Razstava daje poudarek posameznim znanstvenikom, vse fotografije Marijan Zlobec
Razstavo sta odprla prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, gostitelj razstave in prof. dr. Dušan Lesjak, nekdanji predsednik univerze EMUNI in v odsotnosti izraelskega veleposlanika njegov odposlanec ali ambasador, ki je na koncu otvoritvenega in predstavitvenega predavanja že sporočil veleposlanikovo zahvalo za prireditev v Sloveniji.
Prof. dr. Oto Luthar
Razstavo na panojih so spremljali nekateri video posnetki Izraela, dežele, ki ima kar dve tretjini puščave, štirikrat več prebivalcev od Slovenije in okroglih 20 tisoč evrov ali dolarjev višji BDP na državljana. Izrael je država, ki razsoljuje morsko vodo, ker sladke nima dovolj, prav tako že uporabljeno vodo reciklira in ponovno uporablja v namakalne namene. Ko to vzporejaš s Slovenijo, je kot na dani, da Izrael nima nič, a je bogat, Slovenija pa ima vse, a je revna. Še več, vtis je, kot da se noče ničesar naučiti.
In bo še slabše, ker se investicije v znanost nenehno zmanjšujejo, a tega na sami prireditvi nismo slišali. Kot ne dejstva, da samo Nemčija vlaga v znanost, glede na parametre obeh držav, desetkrat več kot Slovenija. Izrael pa še več. Ne nazadnje ima Izrael okrog 8000 znanstvenikov na milijon prebivalcev. Koliko jih ima Slovenija v pogovoru po razstavi od naših znanstvenikov nisem uspel natančno izvedeti, saj ni niti jasno, kdo je pri nas znanstvenik. Menda jih imamo skupaj okrog 6000 ali 3000 na milijon ljudi. 5000 manj od Izraela.
Brigita Tetičkovič je spregovorila o zdravilih in tovarnah generičnih zdravil v Izraelu
O sodelovanju z Izraelom so spregovorili Boštjan Kočar, predsednik Slovensko-izraelskega poslovnega kluba, doc. dr. Gregor Belušič (Biotehniška fakulteta Ljubljana) in Brigita Tetičkovič, direktorica podjetja Pliva-Teva Ljubljana.
“Ko gre za inovativno raziskovanje in prenos inovacij v prakso, so Izraelci na vseh področjih znanosti in tehnologije v prvi vrsti. Izraelski znanstveniki so razvili paradižnik z daljšim rokom trajanja in so gensko tako preoblikovali imunske celice, da te napadejo rakave celice. Izumili so USB ključek kot tudi izboljšan vsadek za zdravljenje kolenskih poškodb. Izraelci so iznašli sisteme za varčevanje vode in prispevali k razvoju zdravil za zdravljenje bolezni, kot so parkinsonova in alzheimerjeva bolezen ter multipla skleroza. Naj gre za kmetijstvo, medicino, računalniške vede ali množico drugih področij, izraelski raziskovalci so predani nalogi, da izboljšajo svet in življenje na njem,” med drugim preberem v povabilu na razstavo.
Doc. dr. Gregor Belušič je govoril o škodljivcih na plantažah dateljevih palm v Izraelu
Vidimo, da je poudarek na predanosti z namero izboljšanja sveta in življenja na njem, kar pomeni visoko ali celo najvišjo osveščenost ljudi in države kot celote. Pri nas ravno tega ni, saj opažamo že ves čas od osamosvojitve leta 1991 ravno obratno, zgolj ozka, parcialna in individualna ter osamljena prizadevanja znanstvenikov v primerjavi z vsesplošno plenilsko mentaliteto vseh odločujočih krogov v politiki, bančništvu, gospodarstvu z vsemi panogami, da ne naštevam do onemoglosti vsega, kar nas v resnici označuje. Razlika v mentaliteti je očitna, za kar pa so si “krivi” Judje sami, bi rekli Slovenci. Slovenija, za primer, že petindvajset let joče, da ima poleti sušo, ni pa naredila skoraj nič, da bi uredila namakalne sisteme in tistih nekaj tednov, ko je to nujno potrebno, polja, vinograde, sadovnjake, vrtove…zalivala. Si predstavljate kaj bi bilo, če bi bila v Sloveniji dve tretjine ozemlja puščava? Bi pač bila.
Razstava vsega tega primerjalnega aspekta ne prikazuje, saj je njen poudarek na Izraelu kot zibelki inovacij, lahko pa vrnemo naslov in vprašanje, kdaj bomo videli razstavo Slovenija – zibelka inovacij?
Prof. dr. Dušan Lesjak
Ko se bo kdo spomnil.
Marijan Zlobec