Založba ZRC SAZU je skupaj z Glasbenonarodopisnim inštitutom in Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša izdala Slovar zvonjenja in pritrkavanja. Avtorji slovarja so Mojca Kovačič, Ljudmila Bokal, Matjaž Ambrožič in Tomaž Klopčič, uvodno besedo v knjigo pa je napisal Mirko Ramovš.
“Glas zvonov je bil vedno in je še danes neizbrisno vtisnjen v zavest in spomin Slovencev, posebej tistih, ki so morali zapustiti dom in rojstni kraj. V njihovi govorici zvonovi pojejo, ko spremljajo praznike, ali jokajo, ko se poslavljajo od umrlih… Z zvonovi je slovenski človek znal muzicirati in to še vedno počenja, ko pritrkava in tako privzdiguje slovesno občutje praznikov. Glas zvonov je bil in je še neločljivo povezan s slovensko dušo, ki je bila globoko ranjena, ko so zvonove v obeh vojnah snemali, da bi jih prelili v topove. Brez zvonjenja je bila njihova vas pustota, slovenska pokrajina pa je izgubljala zvočno podobo tisočletne kulture. S sodobno nestrpnostjo do zvonjenja se nekaj takega lahko zgodi tudi danes,” je med drugim zapisal Mirko Ramovš.
Mirko Ramovš, foto Radio Ognjišče
Zvonjenje in pritrkavanje sta dragoceni del slovenske kulturne dediščine, kar se kaže v izjemno bogatem izrazju, ki je odraz vpetosti pojmov v stvarnosti. Slovar prinaša 1037 izrazov s področij ljubiteljskega in strokovnega ukvarjanja z zvonjenjem in pritrkavanjem. Zvonove razkriva kot vsestransko glasbilo kulturne, etnomuzikološke, umetniške in v primerih, ko gre za zvonove starejše letnice, tudi zgodovinske vrednosti.
Mojca Kovačič na predstavitvi slovarja, foto Marijan Zlobec
Poleg sodobnega izrazja, med katerimi je veliko narečnih besed, delno prinaša pretekle izraze, sega pa tudi v slovenski zamejski prostor. Enojezičnost razlagalnega terminološkega slovarja je presežena z dodanimi angleškimi ustreznicami in z obrnjenim angleško-slovenskim slovarjem. S tem se ponuja možnost, da se s
posebnostmi slovenskega zvonjenja in pritrkavanja seznanijo tudi poznavalci v mednarodnem prostoru.
Slovar je namenjen strokovnjakom z vseh raznovrstnih področij, ki jih zvonjenje vsebuje, ljubiteljem zvonjenja in pritrkavanja, pritrkovalcem samim in drugim, ki jih privlačijo zvoki naših zvočnih krajin.
Zvon: 1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok
Avtorji slovarja si želijo, da bi slovar spodbudil nove tovrstne raziskave in da bi zvonoslovje dobilo ustrezno mesto v okviru stroke in znanosti.
Pritrkovalci v Žalni, foto Drevored
Slovar se je naslanjal na mnoge poprejšnje raziskave in objave, tako je že leta 1926 Ivan Mercina v Gorici izdal knjižico Slovenski pritrkovalec Navodilo za pritrkavanje cerkvenih zvonov po številkah. V novejšem času je kar precej knjig s tematiko zvonarstva in pritrkavanja, kot Zmage Kumer Ljudska glasbila in godci (1983), Julijana Strajnarja Pritrkavanje (1985), Ivana Malavašiča Pesem slovenskih zvonov (1987), Matjaža Ambrožiča Zvonarstvo na Slovenskem (1993), Štefana Kuzmiča Ko zvonovi zvonijo (2002)…
Slovar je napravljen strogo leksikalno, besede pa imajo še angleški prevod. Bralca bo presenetilo, koliko besed imamo v slovenščini, za razliko od angleščine.
Za kembelj (podolgovat železen predmet z betico, gibljivo pritrjen v vrh notranjosti zvona, ki ob nihanju udarja na notranjo udarno točko udarnega obroča) je v angleščini objavljena le ena beseda: clapper. Pri nas pa jih imamo cel ducat: babka, brajnkeljc, cambek, cambelj, can, jezik, knebelj, rajnkeljc, rigelj, štanga, štremfelj, štrenkelj, tlakelj, tolkač, venkelj, žbrenkelj, žnegelj, žvenkelj. Kembelj ima še številne iztočnice, kot so klasični kembelj, kovani kembelj, leteči kembelj, osemkotni kembelj, padajoči kembelj, ploščati kembelj, pregibni kembelj, slepi kembelj, testni kembelj.
Kembelj
Toliko kot le en primer strukture slovarja. Objavljenih je precej fotografij, ki pa so žal med samim tekstom in zelo majhnega formata, tako da se marsičesa v podrobnostih ali bolj slikovito ne vidi ali opazi.
Marijan Zlobec