Založba ZRC SAZU je na svoji zadnji tiskovni konferenci predstavila kar nekaj, tokrat večinoma elektronskih, knjig s področja lingvistike. To je tako dinamično področje, da terja nenehne “intervencije”. Izdajatelj teh internetnih objav je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Tina Lengar Verovnik, vse fotografije Marijan Zlobec
Nekaj posebnega je Sprotni slovar slovenskega jezika 2016. Prinaša najnovejše besedje, ki ga še ni v drugih slovarjih, predlagajo pa ga tudi jezikovni uporabniki, in v nekoliko manjši meri najnovejše pomene besedja, ki je v drugih slovarjih že zajeto. Iztočnice so opremljene s polnimi oblikoslovnimi podatki in temeljnimi podatki o pomenu, rabi in morebitni zaznamovanosti besede.
Kot je povedal urednik Domen Krvina, dobivajo vsako leto od uporabnikov, največ individualno, kakih sto predlogov novih besed. S tem se potrjuje dejstvo, da je slovenščina živ in besedotvoren jezik, ki nenehno ustvarja nove besede in njihove pomene. Nove besede nastajajo bodisi s svobodno slovenizacijo tujih izrazov (lajki) ali prevodi (všečki). Opazno je veliko zanimanje ljudi za vse te besedotvorne probleme, sam sprotni slovar slovenskega jezika pa daje vpogled v najnovejše jezikovno stanje. Ko se bo komunikacija med ljudmi – uporabniki in Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša okrepila, bo novih besed verjetno še več, vsekakor pa bodo bolj natančno “opremljene”.
Domen Krvina
V zbirki Rastoči slovarji sta izšla v elektronski obliki še dva: ePravopis 2016 in Pravopisne kategorije ePravopisa 2016.
Slovarski del ePravopisa 2016 prinaša besedje, ki ga v slovar vključujejo vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Predlog novega pravopisnega pravila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja različno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problemskega sklopa. Problemske sklope predstavlja zbirka Pravopisne kategorije ePravopisa. Slovar se obvestilno osredinja na probleme izrazne ravnine jezika,
predvsem zapisa, začetnice, pisanja skupaj ali narazen. Vsi slovarski sestavki prinašajo tudi pregibnostnonaglasne vzorce.
Sprotni pravopis odgovarja na razne probleme in zadrege, ki jih imajo uporabniki. Slišali smo, da na primer ne vedo, kako se pravilno piše tatarski biftek, ali Tatarski biftek ali celo tartarski biftek ipd.
Helena Dobrovoljc
Glavne urednice ePravopisa 2016 so: Helena Dobrovoljc, Aleksandra Bizjak Končar, Tina Lengar Verovnik in Urška Ošlak Vranjek.
Zbirka Pravopisne kategorije ePravopisa predstavlja problemske sklope, v katerih so tematsko zaokrožena slovarska gesla v t. i. ePravopisu, ki nastajajo vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Predlog novega pravopisnega pravila, ki na spletu še ni objavljen, spremlja različno število gradivskih ponazoritev – odvisno od tipa problemskega sklopa. Vsak opis problemskega sklopa ali pravopisne kategorije predstavlja vez med starim in novim pravopisnim predpisom, torej podatke o morebitnih spremembah, navezavo na pravopisno pravilo, opis geslovnika in podobno.
Avtorice opisov so: Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik in Urška Vranjek Ošlak.
Boris Kern
V sklop novih publikacij Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je v zbirki Lingua Slovenica 11 izšla knjiga Stopenjsko besedotvorje. Na primeru glagolov čutnega zaznavannja avtorja Borisa Kerna.
V monografiji so predstavljene besedotvorne in pomenotvorne zmožnosti glagolov (169), ki označujejo zaznavanje s petimi čuti: vidom, sluhom, vohom, tipom in okusom. Delo temelji na stopenjski metodologiji, ki raziskovanje binarnega odnosa med motivirajočo in motivirano besedo razširi na odnos med netvorjeno besedo in vsemi njenimi neposrednimi in posrednimi tvorjenkami.
Prvi del je posvečen opredelitvam osrednjih terminov: glagolov čutnega zaznavanja, stopenjskega besedotvorja in slovarskega pomena. Prikazan je tudi zgodovinski pregled razvoja stopenjske metodologije. Sledi leksikografski del, ki zajema 38 besedotvornih sestavov s 1195 stopenjskimi tvorjenkami. V nadaljevanju pa najdemo statistično analizo gradiva, in sicer z vidika besednovrstne pripradnosti tvorjenk, stopenj tvorjenosti in tvorbenih modelov.
Osrednji del raziskave je osredotočen na analizo t. i. besedotvornih nizov, predvsem z vidika besedotvornega pomena, besedotvornih vrst in slovarskega pomena. Stopenjskobesedotvorna razčlenitev gradiva prikaže bogato sliko besedotvornega in pomenotvornega mehanizma v slovenščini, poleg tega pa monografija ponuja tudi predloge izboljšav slovarskih obravnav v SSKJ-ju.
Mogoče malo težje razumljivo, a korajžno k uporabi.
Marijan Zlobec