Založba ZRC SAZU je v svoji zbirki Thesaurus memoriae Opuscula 5 izdala najnovejši zbornik, posvečem slavnemu vojskovodji, feldmaršalu Josefu grofu Radetzkemu (1766 – 1858).
Grof Radetzky na litografiji
Šele včeraj smo slišali, da je imel Radetzky, znan po koračnici, ki jo je uglasbil Johann Strauss starejši, v Ljubljani kar dva spomenika, poleg enega v Pragi in enega na Dunaju, kar pomeni, da smo Kranjci najbolje “marširali” od vseh v nekdanji monarhiji.
Naslovnica knjige s celopostavnim spomenikom v Ljubljani
A tu je past ali skrivnost, kajti veliki zmagovalec bitke pri Custozi (1848) – spomnimo se omembe bitke v pesmi Mejnik Antona Aškerca, in Novari (1849), je bil povezan z nami. Sorodstvene vezi so ga namreč pripeljale na Kranjsko, kjer je bil lastnik dveh grajskih stavb (dvorca Neuhaus v Tržiču in gradu Podturn/Tivoli v Ljubljani).
Radetzky, portretiran leta 1850
Kot rečeno, je imel Radetzky v Ljubljani dva spomenika; doprsnega na Kongresnem trgu oziroma ob robu med betonskim trgom in zelenim delom ter pred današnjim Gradom Tivoli.
Radetzky, portretiran leta 1850, izrez
Oba spomenika so umaknili, slišal pa sem, da nameravajo en spomenik, verjetno doprsnega, ki je sedaj shranjen, tako kot celopostaven, v Mestnem muzeju, postaviti v spomin na feldmaršala nekje na dvorišču pred obnovljeno Švicarijo, kar ne bi bilo nič slabega, saj je vojskovodja priljubljen, kolikor se za vojake sploh lahko to reče, še danes, ko ga dojemamo bolj kot “glasbenika”.
Radetzky Marsch za klavir
Kot pravijo na ZRC, je bil feldmaršal močno zasidran v slovenskem kolektivnem spominu, zlasti med vojaštvom, potem pa smo ga spoznali po novoletnih koncertih Dunajskih filharmonikov v Musikvereinu kot zadnjo skladbo ali dodatek čisto na koncu s skandirajočimi aplavzi vseh poslušalcev.
Feldmaršal Radetzky v uniformi
Monografija Feldmaršal Radetzky in Slovenci je v bistvu zbornik, nastal po lanskem jubileju, 250. obletnici rojstva enega najznamenitejših vojskovodij v Habsburški monarhiji. Je prvo tovrstno delo o njegovih povezavah s slovenskim prostorom in kot rezultat naših raziskovalcev.
Spomenik Radetzkemu na Dunaju
Dosedanje raziskave Radetzkega so bile v glavnem posvečene njegovi vojaški karieri, tokrat pa so v ospredju njegove družinske povezave, ki so ga pripeljale v današnji slovenski prostor. Knjiga sicer osvetljuje tudi siceršnji odnos Slovencev do Radetzkega in do vsega, kar je v zgodovini predstavljal, a smo večinoma že pozabili.
Radetzky nekoč na Kongresnem trgu
Knjiga ima devet prispevkov osmih avtorjev različnih raziskovalnih profiolov. Miha Šimac predstavlja Radetzkyjevo vojaško kariero in njegovo podobo v slovenski literaturi do leta 1918: Vojaški stan:Radetzky in vojaška kariera, “Oče Radecki”- drobci iz slovenskega tiska in slovstva, Miha Preinfalk prikaže njegovo družino, prednike in potomce, Jana Babšek in Bojan Knific opisujeta Radetzkyjevo delovanje v Tržiču in spomin Tržičanov nanj: Grof Radetzy in Tržič, Razvijanje mita o Radetzkyjevi naklonjenosti Tržičanom, Mojca Štuhec in Ines Unetič sta se posvetili Radetzkyjevim dvorcem v Tržiču in Ljubljani, v sedanjem Gradu Tivoli, kjer je Mednarodni grafični likovni center.
Feldmaršal Joseph Wenzel Radetzky von Radetz (1766-1858) (v sredini) in njegovi vojaški kolegi v Monzi leta 1850, olje na platnu
Janez Polajnar je raziskal usodo Radetzkyjevih spomenikov v Ljubljani: O življenju in smrti nekega spomenika Okoliščine postavitve in odstranitve spomenika avstrijskemu feldmaršalu Josefu Radetzkemu v Ljubljani, monografijo pa zaključuje Nataša Cigoj Krstulović o recepciji Radetzkyjeve koračnice v slovenskem prostoru: Radetzkyjeva koračnica v zgodovini Slovencev-med himno, nostalgijo in razvedrilom.
Marijan Zlobec