V svetu najbolj znani slovenski intelektualec, filozof, predavatelj in publicist, akademik dr. Slavoj Žižek je na priložnostnem ali slučajnem srečanju, brez uradnega značaja intervjuja, a z vednostjo, da bo objavljen na tej strani, izrazil poziv k bojkotu predsedniških volitev.
Akademik, dr. Slavoj Žižek, vse fotografije Marijan Zlobec
Dr. Slavoj Žižek je bil v pogovoru skeptičen do vseh kandidatov, opozoril pa je na sorazmerno visoko javno mnenje v anketah o novem kandidatu, kamniškem županu Marjanu Šarcu, za katerega celo meni, da bi utegnil ogroziti sicer glavnega kandidata, dosedanjega predsednika Boruta Pahorja.
Dr. Slavoj Žižek z ženo dr. Jelo Krečič
Žižek je prepričan, da noben kandidat oziroma kandidatka ni dovolj dober, zato s pozivom želi povedati, da si Slovenci zaslužimo boljšega predsednika od sedanjega in vseh, ki so se v predvolilni boj sploh podali.
Na vprašanje, ali bi sam kandidiral za predsedniško funkcijo, pa je dejal, da je za to že prepozno in da ne bi želel biti predsednik.
Na ponujeno mnenje, da mora biti predsednik vsesplošno spoštovana osebnost, pa je Žižek vrnil vprašanje: “Kdo pa je ali bi bila taka osebnost?”
Ob omembi nekdanjega predsednika Tita, ki je vendarle užival veliko spoštovanje državljanov, pa je bil Žižek skeptičen, ali je bilo to spoštovanje in cenjenje res tako veliko.
Drugi del daljšega pogovora pa se je dotikal aktualne operne in glasbene scene (Ana Netrebko, Elina Garanča, povezanost Valerija Gergijeva s predsednikom Putinom, kvaliteta ruske uprizoritve Nibelungovega prstana…) in je segel vse do medvojnega časa in glasbenega položaja Lovra Matačića v nekdanji Nezavisni državi Hrvatski, pa tudi vloge Miroslava Krleže med vojno, ko ni odšel v partizane.
Žižek se je strinjal s ponujeno tezo, da je spor na književni levici na Hrvaškem tik pred vojno nastal kot posledica vedenja tedanjih hrvaških intelektualcev, kaj Stalin v Rusiji v resnici počne, kot je to zanesljivo vedel Krleža in gulagov ni mogel tolerirati, tako kot se ne podrejati enotni partijski liniji.
Zanimiva je še bila teza, da je Tito vse o Stalinu vedel, da pa se je za prelom z njim, kot se je zgodil leta 1948, lahko odločil in ga izvedel šele takrat, ko je bil sam dovolj močan. Ali ga je k temu nagovarjal Krleža, s katerim sta se ponovno zbližala proti koncu leta 1945, pa je še vedno zgodovinska skrivnost. Verjetnost pa ostaja, saj Krleža Stalinovih zločinov nikoli ni sprejel kot nekaj nujnega za obstoj ruske države.
Morda bo Slavoj Žižek o bližnjih predsedniških volitvah sam kaj avtorskega napisal, a to je stvar njegove odločitve.
Na koncu srečanja je še enkrat pozval k bojkotu predsedniških volitev, da se bo videlo, kako malo ljudi ali volivcev podpira sedanje stanje v državi.
Marijan Zlobec
4 odzivi na “Dr. Slavoj Žižek poziva k bojkotu predsedniških volitev”
Poziv Slavoja Žižka je kontradiktoren sam v sebi. Z bojkotom volitev bi izrazili strinjanje s sedanjim položajem in zagotovo ponovno izvolitvijo sedanjega predsednika. Hipotetično je zadosti, da on kot edini glasuje sam zase. Takšen je zakon. Bojkot, zgodovinsko dokazano, v takšni in podobni situaciji zagotavlja status quo. Ali to pomeni, da Slavoj Žižek pomaga sedanjemu predsedniku do ponovne izvolitve? Pasivnost je strinjanje, akcija je spreminjanje. Torej, če se ne strinjamo s sedanjo situacijo v državi, pojdimo na volitve, glasujmo za izbranega protikandidata, zlasti striktno v drugem krogu in zamenjajmo predsednika. Toliko lažje v situaciji, ko slabšega sploh težko izberemo. Ravno pasivnost in oportunizem sta med poglavtnimi odlikami sedanjega predsednika. Zanima me tudi ali je to izjavil PRAVI Slavoj Žižek?
Pravi.
Nekam shujšan je. Morda atrofija mišic? Dobro bi bilo, če bi šel na pregled ščitnice in jeter.
Morali bi mu obdavčiti ves zaslužek v tujini, ostalo me ne briga……pač kakor pronicljivi in neustrašni populist, zaslužni ekstra akademik, zakritosrčni ljubitelj nevsebinskih statusov…….pezde po domače