V postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja za projekt Magna ni bilo pritožb, z velikim veseljem sporočajo politiki na čelu s premierom dr. Mirom Cerarjem in gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom. S tem se je odprla pot za izdajo gradbenega dovoljenja, kar naj bi se zgodilo do začetka oktobra. Vlada pa bo še ta teden z Magno podpisala pogodbo za izvedbo tega projekta, je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Oba vrhunska politika sta tako dobila tombolo, na kateri sta bila samo dva listka za dva igralca. Tako kot oni “srečolov” v Afriki z Robertom Mugabejem. Slovenija je pač enaka Zimbabveju.
Robert Mugabe, foto Wikipedija
Po njegovih besedah bo vlada ta teden z družbo Magna Steyr, ki v Hočah v prvi fazi načrtuje gradnjo lakirnice za okoli 400 zaposlenih, podpisala pogodbo, v skladu s katero ji bo dodelila 18,61 milijona evrov finančne spodbude. Ob tem pa bo podpisala tudi pogodbo, s katero se bo Magna zavezala k izpolnitvi vseh zavez.
Dr. Miro Cerar, foto Twitter
Veselje ob tem, da so včeraj odpadle vse ovire za veliko investicijo Magne, ki bo odprla številna nova delovna mesta, je izpostavil tudi premier dr. Miro Cerar, poročajo mediji.
Ovire so odpadle, država bo avstrijskemu investitorju za začetek podarila 18,61 milijona evrov finančne spodbude, pri čemer je jasno, da ta sredstva ne bodo všteta v solastništvo Magne, ampak je vlada povabila goste iz Avstrije na sladoled ali kavico.
Zdravko Počivalšek je vesel, ker je premagal “močvirnike”
Vlada je naredila vse, kar je bilo potrebno ali “ovira”, da je utišala tako posameznike kot organizacije, ki so projektu, kot je načrtovan, kritično in z argumenti nasprotovali. Ugodila je tujcu na našem ozemlju na najhitrejši način, kot ga pri svojih potrebah, željah in načrtih ne dočaka noben domači investitor. Vlada je celo zamižala ob 69. členu Zakona o vodah, po katerem je gradnja lakirnice na vodovarstvenem območju prepovedana.
V skrajno sumljivih okoliščinah so se umaknili Alpe Adrie Green, Civilna pobuda Miklavž na Dravskem polju in Slovenski e-forum. Pritiski nanje so bili očitno tako močni, da so se umaknili , saj se na koncu niso dolžni čutiti zadnji, če že ne edini odgovorni za nekaj, kar ima več kot očiten blagoslov države, proti kateri razen osebnih protestov ne morejo nič.
To je očiten primer fašizacije države, podobno kot referendum o drugem tire, kjer hoče država volivce prepričati, da bodo oni sami in v celoti sprejeli odločitev in s tem “pokritje” vsega v celoti in mnogih posameznostih netransparentnega projekta. Država hoče ljudi prisiliti, da bodo podprli njeno mafijsko ravnanje in hkrati imeli zeleno luič za vse sestavne komponente projekta, vključno s povsem neznanim stroškovnikom, izvajalci, časovnim potekom ter nadzorom vsega. Vrhunec ali pika na i je še grožnja, da se v naslednjih petih letih z “drugim tirom” ne bo nič zgodilo, če državljani na referendumu ne bodo glasovali “za”.
Slovenija je totalno zabredla v fašizem, iz katerega se ni več mogoče izkopati na normalen način, ker je vse državno nenormalno.
Dr. Milan Brglez razen “opozorila” ni zmogel ničesar konkretnega, foto Marijan Zlobec
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je sicer opozoril na pritiske glede Magne, a hkrati je to tudi vsa “kritična” reakcija države.
Ob tem so velik problem neaktivni v vseh gibanjih in strujah Zelenih Slovenije, na čelu z nekdanjimi voditelji strank s to primarno usmeritvijo, še posebej dr. Dušana Pluta. V nekaterih medijih smo celo prebrali, da se je “pri Magni prodal med prvimi”.
Dr. Plut se je sicer sedaj oglasil glede gradnje drugega tira.
Dr. Dušan Plut
“Posodobitev železniške proge Koper – Divača je v veliki zamudi in zato nujna, a mora biti zasnovan kot nacionalni strateški infrastrukturni projekt – za 21. stoletje, ne pa (več) za 20. stoletje. Zato mora biti železniška trasa med Koprom in Divačo v skladu s sodobnimi trajnostnimi kriteriji, torej z optimizacijo gospodarskih, finančnih, tehnoloških, družbenih, prostorskih in ekosistemskih (okoljskih) učinkov.
Predlagana vladna varianta je odločno predraga in dejansko s predvideno finančno udeležbo Madžarske zmanjšuje slovensko suverenost pri sprejemanju kasnejših odločitev zlasti glede prevoza. Med drugim pa ni v sozvočju z večplastnim trajnostnim konceptom, vključno s prostorsko in okoljsko trajnostjo.
Drugi tir ali tir do pekla ?
Tako med drugim vladni predlog (»Projekt 20 km« – dolžina predorov) trase predvideva več kot 20 km novih predorov v občutljiv in ne v celoti podrobno hidrogeološko proučen apnenčasti kraški vodonosnik. Alternativna varianta železniške trase Koper-Divača interdisciplinarno zelo mozaične Strokovne skupine s prvo imenovanim prof. dr. Jožetom Duhovnikom (»Projekt 4 km«-dolžina predora) resnično dvotirne in bistvene cenejše, energetsko varčnejše ter časovno hitrejše izvedene posodobitve železnice, pa predvideva zgolj predor v dolžini 4,1 km (»Projekt 4 km« – dolžina predorov). Skupina predlaga tudi tehnološko inovativno, a v praksi uporabno rešitev za potiskanje in zadrževanje vlakovne kompozicije v najbolj strmem odseku železniške proge.
Z vidika ohranjanja zlasti ekosistemsko dragocenega submediteranskega odprtega prostora je treba podčrtati, da bi dvotirna železnica po »Projektu 4« (skupna dolžina 30,4 km) po povsem novi trasi na površju pravzaprav potekala le v dolžini 1,4 km, medtem ko pri vladni varianti, torej po »Projektu 20 » (skupna dolžina trase – 27,4 km) pa je predvidena dolžina železniške proge po povsem novi trasi na površju bistveno večja in sicer 6,7 km.
Vladna varianta hkrati za daljše obdobje ohranja sicer zmanjšani prevoz v starem delu proge na vodnoekološko in požarno izjemno občutljivemu zaledju Rižanskega vodovoda (oskrba z dragoceno pitno vodo). Po oceni Agencije za okolje RS (2002) se omenjeno zaledje (vodonosnik Rižane) uvršča med najbolj ranljive vodonosnike Slovenije. Duhovnikova varianta pa predvideva po izgradnji proge takojšnjo popolno opustitev prevoza na tem najbolj občutljivem odseku sedanje železniške proge (Loka-Prešnica) in njeno preoblikovanje v turistično atraktivno kolesarsko progo.
Posebej želim podčrtati, da slovenska vlada pri izbiri trase ni upoštevala predlogov prizadetega lokalnega prebivalstva zlasti glede požarov v naravi in hrupa. Podatek, da je okoli 3200 prebivalcev KS Gabrovica podprlo alternativno varianto železniške trase, torej »Projekt 4 km«, ki je bil prebivalcem korektno predstavljen.
Iz navedenih, sicer zelo strnjenih razlogov je jasno, da bom na referendumu O uveljavitvi zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z Drugim tirom z vso odgovornostjo glasoval PROTI!
Duhovnikov drugi tir
V zaključku pa želim korektno in sonaravno »preventivno« podčrtati še naslednje:
1. S širšega okoljskega vidika je gradnja dvotirne železnice Koper – Divača upravičena v primeru, da bo bistveno preusmerila prevoz tovora iz in v Luko Koper iz primorske avtoceste na posodobljeno železnico. Trenutno namreč okoli polovico pretovora Luke Koper poteka po primorski avtocesti, ki je s tovornjaki že sedaj prenatrpana. To povzroča številne negativne posledice, vključno s številnimi dolgimi in vse bolj pogostimi zastoji in nesrečami, uničevanjem asfalta, povečanimi emisijami, veliko porabo energije itd.
2. Zaradi velike vodno-ekološke občutljivosti v nekaterih parametrih že preobremenjenega, plitvega Tržaškega zaliva, omejenih prostorskih in ekosistemskih zmogljivosti za širjenje Luke Koper in hkratne izjemno pomembne vloge razvoja obmorskega turizma za Slovenijo je s trajnostnega vidika nedvoumno: tudi pri načrtovanemu količinskemu povečevanju prometa Luke Koper (večplastna problematičnost gradnje tretjega pomola, problematičnost okoljsko najbolj spornega pretovora rud, premoga itd.) je treba upoštevati omejeno nosilnost obalnega ekosistema in ustavno pravico lokalnega prebivalstva ne le do dostojnega dela, zaposlitve temveč tudi do bivanja v zdravem človekovem okolju. (Iz teksta prof. dr. Dušana Pluta).
Strokovna skupina prof. dr. Jožeta Duhovnika:
.
Strojništvo: prof.dr. Jože Hlebanja, dr.Julij Bertoncelj, prof. dr.Franc Kosel
Tehniška fizika: prof. dr. Janez Možina
Elektro in energetika: prof.dr. Ferdinand Gubina, prof. dr. PeterNovak
Gradbeništvo: Danijel Magajne, univ. dipl.ing.gradb.,
Peter Černigoj, univ.dipl.ing.grad., prof.dr. Andrej Umek
Montanistika: prof.dr. Bojan Likar
Naravovarstvo: prof.dr. Dušan Plut, Anton Komat,univ. dipl. biolog
Arhitektura: prof. Janez Koželj, Andrej Čufer univ.dipl.ing.arch., prof. Peter Gabrijelčič
Pravna zaščita: prof.dr. Bojan Pretnar
Marijan Zlobec
2 odziva na “Ovire niso “odpadle”, ampak so jih z vsemi sredstvi odstranili”
V totalitarni predvolilni akciji vladajoče koalicije SMC-Desus-SD, imenovani dosledna uveljavitev “lex Magna”, je uspelo Cerarjevi vladi popolnoma utišati in izločiti iz javnega mnenja ne le nekdaj najvplivnejšega zagovornika “zelene razvojne paradigme” in nekdanjega člana predsedstva RS dr. Dušana Pluta, ampak tudi ob dogodkih na tujem praviloma medijsko precej bolj zgovorna ekoaktivista, kot sta denimo dr. Lučka Kajfež Bogataj in nedavni naravovarstveni “oskarjevec” Uroš Macerl.
Imenitna naloga za raziskovalne novinarje in neodvisne medije (če jih sploh še imamo?) bi bila, da natančno poizvedo, kako je Cerarjevi vladi, vladajoči koaliciji in njenim “aktivistom” uspelo popolnoma in brez izjeme utišati vse naravovarstvene organizacije v RS ter celo najbolj ugledne naravovarstvene mnenjske voditelje, ki so se nekdaj uveljavili prav z javnim zavzemanjem za uresničevanje “zelene razvojne paradigme” ter za okolju in družbi prijaznejšo “trajnostno razvojno paradigmo”.
Današnji odstop namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije dr. Alme Sedlar pove ogromno. Alma Sedlar je predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju poslala nepreklicni odstop z mesta namestnice predsednika KPK. Glavni razlog so, piše Sedlarjeva, sistematično onemogočanje opravljanja funkcije in dela, šikaniranje, degradacije, diskriminacija, gre tudi za odstop iz protesta, ker si je politični vrh več kot tri leta zatiskal oči pred razmerami v KPK. Sedlarjeva dodaja še, da od odstopa senata, ki ga je vodil Goran Klemenčič, ni bilo narejeno praktično nič za boljši zakonodajni in sistemski okvir, ki bi omogočil učinkovitejše delo KPK.
Sedlarjeva je v odstopni izjavi predsedniku Borutu Pahorju zapisala: “S svojim odstopom vam želim olajšati tudi odločitev v trenutku, ko je morda nastopil čas, da presekate gordijski vozel in naredite potezo, s katero še lahko rešite KPK. Zamenjava vodstva, kadrovska prevetritev, zunanja revizija kadrovanja in poslovanja ter učinkovitejši sistemski in zakonodajni okvir so po moje prepričanju nujni predpogoji za učinkovitejše nadaljnje delo in obstoj komisije.”
Žal dr. Sedlarjeva ve, da predsednik ne bo presekal nobenega gordijskega vozla, tako kot ne noben drugi slovenski politik.
Ostaja več časnovo najbližjih poti za rešitev slovenskega naroda in državljanov pred vsesplošnim kriminalom lastne države: na referendumu o drugem tiru glasovati PROTI in na predsedniških volitvah izbrati tistega, ki bo jasno in glasno rekel, da želi biti vrhovna moralna avtoriteta v državi in se bo zavezal, da bo tako ravnal v vsakem primeru, ko bodo razmere od njega to zahtevale oziroma bodo državljani pričakovali, če ne kar zahtevali, da to stori.
Imamo referendum in volitve.