Na 65. Ljubljana Festivalu leto jubilejev

Tik pred ohladitvijo in dežjem smo se v Preddverju Križank še v topli poletni noči poslovili od letošnjega 65. Ljubljana Festivala. Bilo je dolgo, naporno, lepo, mednarodno, programsko pestro in privlačno, v celoti realizirano in dobro obiskano.

Darko Brlek je dosegel srebrno poroko s svojim Festivalom Ljubljana, vse fotografije Marijan Zlobec

Kaj bo rekel končni finančni obračun, bo pokazala letna bilanca, vsekakor pa so številni podatki dosegljivi in natančni že sedaj.

Valerij Gergijev je praznoval dvajsetletnico nastopanja v Ljubljani

Kaj bi bilo morda še najbolj pozitivno? Obisk, ki se je v primerjavi z lanskih 45 tisoč letos povečal na 57 tisoč ali za 12 tisoč več. Potem da se da tak festival narediti s sorazmerno  majhnimi sredstvi za program, to je okrog 2,8 milijona evrov, kar je 25–krat manj kot imajo sredstev na salzburškem festivalu, čeprav imajo tam manj kot petkrat toliko obiskovalcev ob seveda veliko večjem številu vsakršnih prireditev istočasno na mnogih lokacijah, celo po dve operni predstavi v sosednjih dvoranah hkrati, kar ni možno nikjer drughe na svetu, razen eventuelno v Ljubljani, če bi imeli občinstvo (operi v Cankarjevem domu in v Ljubljanski operi, morda še v Poletnem gledališču v Križankah).

Nov musical Vesna je bil dobro sprejet

Morda pa to še dočakamo, ko bo v Ljublani (čez dvajset let) 300 odstotkov več turistov in med njimi obiskovalcev kulturnih prireditev. Ni bilo neopazno, da je bilo na najboljših dogodkih precej tujcev, zlasti Italijanov, celo organizirano z avtobusi so prišli. Salzburg ima samo 37 odstotkov obiskovalcev iz vse Avstrije, vsi ostali so tujci iz 80 držav. Evropski srednji sloj ima dovolj denarja, da sede na letalo in pride na primer na koncert Eline Garanča, kot so prišli še na nastop Ane Netrebko pred leti. Zelo je napredovala strategija in možnost nakupa vstopnic preko interneta, česar še pred leti, kaj šele desetletji, ni bilo niti v sanjah. V tem oziru je Ljubljana Festival sodoben.

Simon Širca je prevedel eno najboljših monografij o Richardu Wagnerju in nekaj izvodov skupaj z Gergijevim podpisal

Darko Brlek je ob tem na sklepni tiskovni konferenci pojasnil, da to ni le na račun večjega števila večjih prireditev, ampak da so bile obiskane še vse druge, na primer vsi komorni koncerti in da se je dobro izkazala nova lokacija, to je Ljubljanska opera. Kot veste, pa je bil razprodan “Malkovichev večer” v dvorani Grand Hotela Union, prav tako pa je na pomoč priskočilo Gospodarsko razstavišče kot rezervna lokacija za napovedane prireditve v Poletnem gledališču brez strehe. Nekaj dogodkov so prestavili za en dan na rezervni termin.

Knjiga Martina Gregorja – Dellina o Wagnerju je v Nemčiji  izšla že leta 1980, Festival Ljubljana pa  je zahteven prevod finančno podprl

Že septembra se bodo začele priprave za obnovo Poletnega gledališča v Križankah. Podrobnosti še niso predstavili, vsaj ne še na zadnji tiskovni konferenci, res pa je, da je Valerij Gergijev govoril in odgovarjal na vprašanja več kot eno uro in potem ni nikomur prišlo na misel, da bi vprašal še kaj o “strehi”.

Valerij Gergijev neredko govori po dveh telefonih, med drugim ga je poklicala Ana  Netrebko

Sponzorska sredstva so ostala na lanski ravni ali 880 tisoč evrov, ocena inkasa pa je okrog 730 tisoč evrov, kar je še vedno malo, v primerjavi s salzburškimi 29 milijoni. Če 730 tisoč delimo s 57 tisoč obiskovalci, koliko dobimo ceno ene vstopnice? Ali pa če 29 milijonov delimo z 261.500?Mi smo še vedno reveži.

Eno izmed vprašanj Gergijevu je bilo, kako podpira mlade skladatelje

Preseneča veliko število akreditacij in objav; 765 novinarjev, fotografov in snemalcev, ki so med 1. aprilom in 28. avgustom pripravili več kot 1861 prispevkov. Novost so neposredni prenosi tiskovnih konferenc na Prenosi v živo, Youtubu in FB – profilu.

Prizor iz Somraka bogov

Omenili smo le nekaj jubilejev. Festival se je spomnil že uvodoma osemdesete obletnice  rojstva Jožeta  Privška na njemu posvečeni Poletni noči. Dvajsetletnico je zabeležila Mednarodna likovna  kolonija v Križankah pod umetniškim vodstvom Toma Vrana. Petnajstletnico je praznoval Ansambel za sodobno glasbo MD7 pod umetniškim vodstvom Pavla Mihelčiča. Štirideseta je bila obletnica smrti Elvisa Presleya s koncertom v Križankah. Napovedujejo 25. Mlade virtuoze in 33. Slovenske glasbene dneve.

Uzbekistanski pianist Behzod Abduraimov je z dodatkom Schuberta in Liszta pokazal, da želi biti bodoči Horowitz

Dokončan je bil največji operni projekt, prva absolutna izvedba v Sloveniji Wagnerjevega Nibelungovega prstana z Mariinskim gledališčem iz Sankt Peterburga, kar bo šlo v zgodovino slovenske opere oziroma opere na Slovenskem.

Aplavz po predstavi Siegfrieda

Darko Brlek je ob tej priložnosti prebral posvetilo, objavljeno v omenjeni knjigi o Wagnerju. “Izdano v počastitev petinšestdesete obletnice  Festivala Ljubljana in gostovanja Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, ki je s prvima deloma Nibelungovega prstana (Rensko zlato in Valkina) že leta 2013 navdušilo ljubljansko občinstvo, svojo nepozabno interpretacijo tertralogije pa sklepa avgusta 2017 s Siegfriedom in Somrakom bogov.”

Dimitrij Sitkovecki postaja stalen gost Ljubljana Festivala

Spomnili so se lani nenadoma preminulega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja z uprizoritvijo monodrame Brezmadežna, prihodnje leto, ko bo streha postavljena, pa napovedujejo obnovitev Fausta v Poletnem gledališču.

Martha Argerich v Cankarjevem domu 

Svetovna dogodka sta bila nastopa legendarne pianistke Marthe Argerich in mezzosopranistke Eline Garanča. Takega koncerta Garanča ni imela niti v Salzburgu, Argerich pa se je tam izkazala v duu z Danielom Barenboimom. Na njun koncert je prišel celo francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pa je bil sicer tedaj na uradnem obisku v Avstriji.

Elina Garanča in Ion Marin v Cankarjevem domu

Manj je uspel koncert Sanktpeterburške filharmonije, ker je dirigent Jurij Temirkanov zbolel, zato so zamenjali dirigenta in solista, pianista, ki je nastopil menda brez vaje.

Režiser Carlus Padrissa in Marijan Zlobec ali skrivnost novih programskih načrtov v Ljubljani

Stoječih aplavzov letos ni bilo tako malo, kot že na Vesni

O novem izvirnem slovenskem musicalu Vesna sem tu nekajkrat pisal. Ljubljana Festival nadaljuje sicer precej novo tradicijo domačih musicalov in doslej so bili zelo uspešni, tako po vsebini kot odmevnosti, ki še zdaleč ni zaključena ali zaokrožena, saj so vsi programi še odprti. Velik je pregled nad ljudmi, ki so udeleženi v projektih, skratka nastal je stalni ansambel, čeprav ni ustanova. Razvoj je možen na vseh ravneh, še posebej pri uporabi glasbenih sredstev, to je orkestra.

Flora Ema Lotrič je bila Vesna

Bolj vprašljiva je lastna operna in gledališka produkcija kot festivalska stalnica. Ni pripravljenosti ljudi, ki lepo počivajo na plači, ki je v javnih zavodih še najbolj zanesljiva, in poleti skoraj nihče ne želi delati.

Darko Brlek z majhnim denarjem dobro telovadi

Problematičen je čas, ko so sicer drugje festivali programsko najbolj aktivni, to je prva polovica avgusta ali še kaj več, ko se Ljubljana z domačini izprazni in občinstva ni.

Nuška Drašček Rojko na Poletni noči

Program uvodne Poletne noči se bo še nadaljeval, menda so že poizkušali pripraviti večer posvečen Slavku Avseniku, a se še niso uspeli dogovoriti z glasbenikovo družino, sem izvedel neuradno.

Poln Kongresni trg

Slavni režiser Carlus Padrissa je bil nad Kongresnim trgom in njegovim rahlim, petodstotnim naklonom proti Ljubljanici in hkrati v ozadju z Ljubljanskim gradom tako navdušen, da že ima vizijo možnega novega otvoritvenega spektakla, ki bi povezal grad in trg. Lahko vsekakor ne bo, če bo možno, pa bomo videli.

Carmina Burana

Valerij Gergijev je, ko se je poslavljal, dejal:“Skoro!” A ne verjamem, da bo naslednjič prišel prej kot v dveh, treh letih, torej leta 2019 ali 2020. Ve pa, kaj bi še radi slišali in videli.

Carmina Burana

Pri širjenju glasbene kulture med mlade je bil festival precej uspešen s 40 odstotnim popustom za vso šolajočo se mladino, a je hkrati res, da so poleti ravno mladi najraje na počitnicah kje drugje in možnosti še niso polno izkoriščene. Opažena je bila majhna udeležba profesionalnih glasbenikov celo na najbolj vrhunskih ali redkih (Wagner) glasbenih prireditvah. Niso prišli, niti ko so jim ponudili brezplačne vstopnice (Wagner).

John Malkovich je napolnil Unionsko dvorano

No, še lažje opazna je odstotnost televizijskih kamer celo na najbolj odmevnih in kvalitetnih prireditvah tako rekoč svetovnega pomena. Nacionalna televizija je najbolj anemičen organizem in hkrati z največ nezasluženega denarja, ki pada na mizo v takih količinah, da ga ne zmorejo sproti pobirati.

Richard Galliano je v Slovenski filharmoniji navdušil

Ni jih nikjer in nikdar, kot da ne želijo, da bi ljudje, ki niso na prireditvah, kdaj videli kakšne so resnične ovacije na primer v polnem Cankarjevem domu. Velika, da ne rečem največja sramota, ki se ponavlja iz leta v leto.

Konec spektakla z ognjemetom

Poseben problem je udeležba vrhunskih, to je državnih politikov na prireditvah. Če bi našteval, koga vse nisem videl na niti eni prireditvi, ne bi zlepa prišel do konca. Ampak oni so na oblasti in naša oblast kulture, kaj šele umetnosti, ne potrebuje.

Kulturni minister Anton Peršak je prišel menda trikrat

No, važno je, da nas ne motijo.

Slovensko državno odlikovanje za Valerija Gergijeva odmeva v svetu

Marijan Zlobec