Ruski operni ansambel Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga je včeraj že vadil za današnji prvi operni večer; za prvo opero iz druge polovice Wagnerjevega Nibelungovega prstana, to je Siegfried. Kaj nam pripoveduje Siegfried? O analizi Nibelungovega prstana je menda prvo obsežnejšo analizo že proti koncu 19. stoletja napisal sicer Irec, pisatelj, dramatik in publicist George Bernard Shaw v svoji knjižici Popolni wagnerjanec (1898), ki je v bistvu prvi napovedal glasbo prihodnosti ter hkrati ugotovil, da je Richard Wagner zgodba o uspehu.
Richard Wagner
Nedvomno pa glasbeniki najbolj poznajo trditev Wagnerjevega sopotnika, mlajšega intelektualnega prijatelja in filozofa Friedricha Nietzscheja, češ da je Siegfriedovo prebujenje Brünnhilde ob koncu opere Siegfried najlepša glasba na svetu, kar je je kdorkoli kdajkoli napisal. To je res še danes, sto štirideset ali sto petdeset let kasneje. Neustrašni Siegfried, ki ne pozna strahu, niti ne razume te besede, njenega pomena in identitete, se prvič v življenju prestraši, ko odkrije navidez mrtvega ali spečega vojščaka, junaka, viteza ter presenečen opazi, da je to – ženska. Prestraši se in podzavestno pokliče na pomoč mater.
Irec George Bernard Shaw
George Bernard Shaw v spisu, ki ga je v slovenščino prevedel Simon Širca v knjigi Spisi o Wagnerju (še Thomasa Manna in Theodora W. Adorna), zelo pazljivo in natačno analizira celotni Nibelungov prstan. O Siegfriedu najprej pove predzgodbo iz Walküre, kjer Sieglinda s še nerojenim, junakovim (Siegmund) sinom pod srcem in koščki njegovega meča v rokah pobegne v gozd, najde zatočišče v kovaški delavnici nekega škrata, kjer rodi sina in zatem umre. Škrat je Mime, sin pa Siegfried, ki ga Mime vzgaja do odraslosti. Mime je Alberichov brat, prav tisti, ki je zanj izdelal čarobno čelado, pod katero postane človek neviden.
Friedrich Nietzsche
Prvo dejanje Siegfrieda se dogaja v Mimejevi kovačiji in je zelo “konverzacijsko”, tako da je treba biti pozoren na vsebino petega, zlasti na tri uganke, ki si jih zastavita Mime in Wotan. Mladenič Siegfried ne verjame, da je Mime njegov oče. Mime mu vse razloži, a vseh skrivnosti ne pozna. Siegfried izve, da ga je rodila Sieglinda, ne ve pa, kdo je bil njegov oče, kar je bil Wagnerjev največji življenjski problem, saj svojega očeta nikoli ni videl, ker je umrl, ko je bil še dete.
Prizor iz Siegfrieda, foto Vladimir Baranovsky
Materi je še uspelo Siegfriedu dati ime in mu zapustiti kose čudežnega meča Nothunga, ki je bil last otrokovega umorjenega (dvoboj s Hundingom v Walküri) očeta Siegmunda. Prikaže se v popotnika preoblečen vrhovni bog Wotan, prosi Mimeja za zatočišče in mu predlaga, da si zastavita po tri vprašanja. Popotnik na vsa tri zapletena vprašanja z lahkoto odgovori, Mime pa na popotnikovo tretje – komu bo uspelo vnovič skovati zlomljeni meč – ne najde odgovora. Popotnik izjavi, da bo to tisti, ki ne pozna strahu, in ta bo tudi pokončal Mimeja. Prestrašen se Mime spomni,
da Siegfrieda ni naučil strahu, a mu z nobeno zgodbo tudi ne uspe pri njem
vzbuditi tega občutka. Zato ga pelje do jame, kjer v zmaja spremenjeni
velikan Fafner varuje rensko zlato in vsemogočni prstan. Siegfriedu uspe
skovati čudežni meč, s katerim namerava premagati zmaja. Mime namerava
Siegfrieda po uspelem podvigu zastrupiti in bi se tako polastil zaklada.
Odprtje nove dvorane Mariinskega gledališča leta 2013 se je udeležil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je pozdravil Valerija Gergijeva in Ano Netrebko
Nibelung Alberich si prav tako želi nazaj prstan brezmejne moči. Popotnik ga
obvesti, da se Fafnerju v votlini Neidhöhle približuje Siegfried. Utrujen od
dolge poti v spremstvu Mimeja Siegfried leže in zaspi. Sanja o svojih starših,
ptice pojejo, Siegfried jih kliče z rogom. Ko se zbudi, se brez strahu spopade
z zmajem in ga s komaj skovanim Siegmundovim nekdanjim mečem, ki pa je bil še poprej Wotanov, ubije. Kaplja zmajeve krvi pade na Siegfriedovo roko; ko jo
oblizne, lahko razume govorico ptic. Gozdna ptica mu zapoje o skritem zakladu pri
zmaju in pojasni njegovo moč ter mu svetuje, naj vzame le dvoje: prstan
in čarobno pokrivalo ali čelado, pod katero bo postal neviden. Siegfried odide v jamo, medtem pa se Alberich in Mime spreta, komu pripada zaklad. Siegfried ima
zdaj moč, da razbere zle misli Mimeja, ki ga namerava zastrupiti, zato
ga ubije, Alberich pa se skrije. Vnovič se oglasi gozdna ptica in Siegfrieda
napoti k speči lepotici Brünnhildi, obdani z ognjem na vrhu skalovja.
Prizor iz Siegfrieda: Popotnik (Wotan) obišče kovača Mimeja, foto Natasha Razina
V nevihtni noči Wotan pokliče ženo in boginjo Erdo, s katero imata hčerko Brünnhildo, da bi prerokovala usodo bogov. Toda Erda je svojo preroško moč prenesla na Brünnhildo, ki jo je bog Wotan na koncu Walküre kaznoval s spanjem, ker se je uprla njegovi volji, prebudi pa jo lahko samo največji junak. Kot njen neustrašni rešitelj se ji približuje Siegfried.
Wotan ga postavi pred preizkušnjo in vanj nameri kopje, a ga Siegfried z
mečem Nothungom prelomi in tako zlomi moč boga. Skozi plamene mu uspe priti
do Brünnhilde na vrhu skalnate gore in ob pogledu na lepo dekle začuti
neznano čustvo. Poljubi jo in tako prelomi njen spanec. Objameta se v sreči
in ljubezni.
Tu je Wagnerjeva glasba najmočnejša, a je treba počakati vse do konca opere. Spopad med Siegfriedom in Wotanom je eden izmed vrhuncev Prstana; ni pa povsem jasno, ali Siegfried Wotana ubije, ali pa mu samo prelomi kopje in potem poražen odide. Tu si režiserji vzamejo precej svobode pri samem koncu prizora. Bolj poudarjajo Wotanov poraz.
Marijan Zlobec