Valerij Gergijev bo prejel visoko slovensko državno odlikovanje

Svetovno znani ruski operni in koncertni dirigent Valerij Gergijev bo ob bližnjem gostovanju na 65. Ljubljana Festivalu z opernim ansamblom Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga prejel visoko slovensko državno odlikovanje. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ga bo odlikoval za njegovo več kot dvajsetletno kontinuirano gostovanje s svojim umetniškim ansamblom: Opero in baletom ter Simfoničnimj orkestrom Marijinega gledališča (Teatr Mariinski), z Londonskim simfoničnim orkestrom ter pri naših izvajalcih (Mahler) v Sloveniji. Informacijo sta potrdila tako Urad predsednika Republike Slovenije kot Veleposlaništvo Ruske federacije v Sloveniji.

Valerijev Gergijev na Peklenskem dvorišču v Križankah, foto Marijan Zlobec

Marijino gledališče (Teatr Mariinski) iz Sankt Peterburga je prvič gostovalo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma že daljnega leta 1997 v okviru Evropskega meseca kulture. K nam so prišli s koncertno izvedbo opere Jevgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega.

Valerij Gergijev v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec

Močnejši politični stik s Sankt Peterburgom in Valerijem Gergijevim se je začel na veliki slovesnosti v Sankt Peterburgu v počastitev jubileja samega mesta, 300. obletnice ustanovitve mesta (1703 – 2003). Tega slavja, ki je doseglo vrhunec s koncertom, sta se udeležila tudi tedanji predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.

Valerij Gergijev je na Kongresnem trgu dirigiral Mahlerjevo Osmo simfonijo, foto Wikipedija

Dr. Drnovšek je kasneje v Ljubljani ob gostovanju ansambla iz Sankt Peterburga v Vili Podrožnik posebej sprejel Valerija Gergijeva, prišel pa je tudi na njegov koncert v Cankarjev dom. Ko je predsednik umrl, se je Valerij Gergijev posebej zanimal za njegovo smrt kot posledico hude bolezni in jo zelo obžaloval.

Valerij Gergijev in Darko Brlek, fotografije Marijan Zlobec

Gergijev in ves ansambel je bil že leta 1997 zelo presenečen, ko je doživel sijajen večer s stoječimi ovacijami v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Ruski gosti niso mogli verjeti, da ima lahko tako majhno mesto, kot je Ljubljana, tako lepo in akustično, sodobno ali moderrno dvorano, zato niso oklevali, ko so še posebej od Festivala Ljubljana in direktorja Darka Brleka prejemali nova povabila.

Darko Brlek, Valerij Gergijev in Zoran Janković v Križankah, foto Marijan Zlobec

Kronologija gostovanj Valerija Gergijeva in njegovega ansambla iz Sankt Peterburga pri nas je zelo obsežna in presega vsebino gostovanj ansambla v drugih mestih ali opernih in koncertnih dvoranah, kot je na primer Metropolitanska opera v New Yorku, münchenski Nacionalni teater ali Salzburške slavostne igre. Ansambel je sicer pogost gost v novi lepi dvorani v Baden Badnu, še posebej poleti, prav tako gostuje na Dunaju, nekatere opere je pripravil kot mednarodno koprodukcijo, kot Berliozove Trojance z Valencio…

Slovansko omizje, foto Marijan Zlobec

Že to, da so si Rusi vzeli veliko počitniškega časa, da so lahko gostovali v Ljubljani (enkrat še v Mariboru), pove veliko o prijateljskih vezeh, ki jih je Valerij Gergijev stkal s kar precejšnjim številom slovenskih organizatorjev, glasbenikov, celo politikov, zaradi njega so k nam kot publika prišli številni njegovi znanci od vsepovsod.

Valerij Gergijev začne telefonirati šele po koncu opere ali koncerta proti polnoči, foto Marijan Zlobec

Skupaj z Valerijem Gergijevim smo se podali na grob slavnega dirigenta Carlosa Kleiberja na Konjšico v Zasavju. Obiskal je tako njegov grob kot spominsko hišo z razstavo in nekaterimi video posnetki oper, pri čemer ga je najbolj pritegnilo njegovo dirigiranje Bizetove Carmen v dunajski Državni operi. Želel pa je videti še njegovo hišo, v kateri je Carlos Kleiber umrl.

Valerij Gergijev med nagovorom v duhu slovanskega prijateljstva, foto Marijan Zlobec

Valerij Gergijev je na ljubljanskih festivalih predstavil izjemen operni repertoar, ki so bo konec avgusta zaokrožil s prvo celotno uprizoritvijo Wagnerjeve tetralogije Nibelungov prstan. V Ljubljani je dirigiral še Ognjenega angela Sergeja Prokofjeva, Borisa Godunova Modesta Musorgskega, Ženo brez sence Richarda Straussa. Njegov ansambel je predstavil balet Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva.

Zahvala Darka Brleka, foto Marijan Zlobec

Še večji program je orkester Marijinega gledališča pokazal na simfoničnem in koncertnem področju. Tu bi morali spomniti na celo vrsto simfoniuj Dimitrija Šostakoviča, ki jih je dirigiral v Ljubljani, pa simfonij Čajkovskega, Prokofjeva, Rahmaninova, na koncerrtih sta sodelovala tako violinist Vadim Repin kot pianist Denis Macujev. Valerij Gergijev je v Ljubljani gostoval tudi z Londonskim simfoničnim orkestrom.

Denis Macujev na gostovannu z Valerijem Gergijevim v Ljubljani, foto Mediaspeed

Izjemno vzdušje je bilo na Kongresnem trgu ob izvedbi Mahlerjeve Osme simfonije, ki ji je pod njegovim dirigentskim vodstvom prisluhnilo enajst tisoč ljudi. Ljubljanska izvedba pa velja po številu izvajalcev za doslej največjo na svetu. Koncerta sta se udeležila tudi hrvaški in slovenski predsednik: Ivo Josipović in dr. Danilo Türk.

Rusko-slovensko druženje, foto Marijan Zlobec

Če rečem, da je bil ravno dirigent Valertij Gergijev naš dragi prijatelj in nadvse pričakovani ter cenjeni gost, bi s tem moral pokazati ali opomniti, da je slovenska glasbena kultura desetletja, sto let in še več, ravno ruski glasbi v svojih opernih in koncertnih programih dajala neizmerno dragocen poudarek, povezan s spoštovanjem, občudovanjem in hvaležnostjo, da smo sami del slovanskega sveta in slovanske kulture.

Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek in Valerij Gergijev, foto Marijan Zlobec

Naj ob tej priložnosti, ko v Salzburgu izvajajo Šostakovičevo opero Lady Macbeth iz Mcenskega okraja, spomnim, da je Ljubljana to opero izvedla na svojem opernem odru in v slovenski zasedbi že leta 1936 in kot prva v Evropi zunaj Sankt Peterburga in Moskve. Še poprej je Ljubljana, spet ena prvih na svetu, uprizorila opero Zaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva. Prav s to opero pa je Ljubljanska opera SNG dosegla po vojni svoj največji mednarodnio uspeh z gostovanjem v Veliki operi v Parizu in na Holandskem festivalu. Posnetek te opere v ruščini je z ljubljanskim ansamblom pripravil sam Philips.

Valerij Gergijev ima zelo jasne poglede na glasbeno kulturo, foto Marijan Zlobec

Kdo vse je med slavnimki ruskimi dirigenti, režiserji in solisti gostoval v Ljubljani, nihče ne ve kar tako iz glave, saj je bilo gostovanj teh ljudi in programov gotovo nekaj sto.

Valerij Gergijev in ruski veleposlanik v Sloveniji, njegova ekselenca Doku Zavgajev s hčerko Irino, foto Marijan Zlobec

Morda Valerij Gergijev še ne ve, da smo v Ljubljani še pred njim občudovali dirigente Kirila Kondrašina in Genadija Roždestvenskega, violinista Davida Ojstraha in Leonida Kogana, potem Pavla Kogana in Vladimirja Spivakova…,pianista Svjatoslava Richterja in Emila Gilelsa, Vladimirja Aškenazija, Aleksandra Toradzeja, Mihaila Pletnjova, nazadnje Grigorija Sokolova, Nikolaja Luganskega in Borisa Berezovskega, če omenim le nekaj svetovnih imen.

Valerij Gergijev uči in demonstrira zavezovanje kravate, foto Marijan Zlobec

Še posebej pa je bilo dragoceno gostovanje in sodelovanje z morda najslavnejšim med vsemi, dirigentom in violončelistom Mstislavom Rostropovičem, popularnim Slavo. Pred leti je gostovala še Ana Netrebko, ki so jo sicer naši (Drnovšek, Rupel) prvič spoznali že na omenjenem sanktpeterburškem koncertu.

Valerij Gergijev govori o operah Parsifal, Trojanci, Nibelungov prstan, Gustavu Mahlerju…, foto Marijan Zlobec

Valerij Gergijev je kot umetniški vodja ansambla iz Sankt Peterburga, pred leti še Londonskega simfoničnega orkestra, sedaj Münchenskih filharmonikov…izjemno angažiran. Njegova matična umetniška hiša je ustanovila svojo glasbeno založbo, tako kot prej LSO, s katerim je Gergijev posnel vse Mahlerjeve simfonije.

Valerij Gergijev ima najboljšo postrežbo, ko mu streže Stanko, foto Marijan Zlobec

Državno odlikovanje Valeriju Gergijevu gotovo ne bo brez mednarodnega odmeva, saj se države, naša pa še posebej, v bistvu nerade odločajo za nagrajevanje vrhunskih tujih umetnikov. Zakaj je tako, je vprašanje, kaj v resnici ti ljudje dajejo matični kulturi, torej Valerij Gergijev slovenski glasbeni kulturi in Slovencem.

Valerij Gergijev na Time 100, foto Wikipadeija

Redki gostujejo na svetovni umetniški ravni pri nas tako pogosto, radi in s prijateljsko naklonjenostjo. Pravzaprav z Valerijem Gergijevim v zadnjih dvajsetih letih ni primerljiv nihče, še posebej pa ne nekdo, ki ga pozna ne le ves glasbeni svet, ampak mnogi ljudje drugih poklicev, usmeritev in dejavnosti.

Valerij Gergijev govori o simfonijah Gustava Mahlerja in Dimitrija Šostakoviča, foto Marijan Zlobec

Slovenija oziroma slovenska država se zahvaljuje Valeriju Gergijevu v pravem trenutku; ob že doseženi dvajsetletnici njegovih gostovanj in umetniških dejanj v Sloveniji. V vsem tem času nadaljuje mesto Sankt Peterburg svojo glasbeno kulturo in še posebej Marijino gledališče (Theatre Mariinsky) z več kot sedemstotimi glasbenimi dogodki v eni sezoni. Vse to načrtuje in umetniško vodi Valerij Gergijev, zato pomeni preseljevanje celotne operne produkcije iz Sankt Peterburga v Ljubljano poleg prezaposlenosti doma še izjemen logistični in ansambelski ter pri Wagnerju še solistični zalogaj, da ne rečem žrtvovanje za nas.

Valerij Gergijev in Londonski simfonični orklester v Ljubljani, foto Marijan Zlobec

Valerij Gergijev je bil leta 2010 uvrščen med sto najvplivnejših ljudi na svetu, kot oblikuje lestvico slavna ameriška revija Time.

Marijan Zlobec kaže Valeriju Gergijevu svoj članek o njem v Delu

Valerij Gergijev je že doslej prejel nekaj deset ruskih in drugih nagrad, priznanj, častnih doktoratov, nazivov častni meščan in odlikovanj. Odlikovanja tudi na Nizozemskem, v Italiji, Armeniji, Kirgiziji, Ukrajini, Nemčiji, na Finskem, v Franciji, na Japonskem, v Južni Osetiji, Kazahstanu, Španiji in na Poljskem.

Skladateljica Tina Mauko in Valerij Gergijev v Ljubljani, foto Marijan Zlobec

Marijan Zlobec