Nadaljuje se serija komornih koncertov na 65. Ljubljana Festivalu. Spet lahko poročamo o sinočnjem odličnem koncertu mednarodnega Godalnega kvarteta Ulysses (Ulikses) z gostoma; flavtistom Massimom Mercellijem in slovensko harfistko Mojco Zlobko Vajgl. Kot smo izvedeli med koncertom v zahvalnem nagovoru violista Colina Brookesa, so nastopajoči imeli dan poprej koncert na mednarodnem festivalu Emilia Romagna.
Massimo Mercelli, vse fotografije Marijan Zlobec
Po koncertu pa so nam gosti iz Amerike povedali, da odpotujejo takoj v Kalifornijo, kjer imajo naslednji koncert že 3. avgusta. Prav tako pa sta v tujino odpotovala omenjena solista, in sicer v Azerbajdžan, kjer bosta skupaj nastopila na mednarodnem festivalu z Mozartovim Koncertom za flavto in harfo.
Mojca Zlobko Vajgl
Nastopajočim je bil koncert v Ljubljani bolj všeč, ker so se spričo ne previsoke temperature v Križevniški cerkvi bolje počutili, manj potili in nasploh bili bolj sproščeni.
Prva violinistka Christina Bouey
Ta prava koncertna sproščenost se je pokazala takoj, v prvi kompoziciji večera: Dveh interludijih za flavto, violino in harfo francoskega skladatelja Jacquesa Iberta. Temperament, po svoje celo nekakšen “španski kolorit”, opojnost espressiva, kot terja oznaka prvega Interludija, in Allegro vivo s svojo živahnostjo v drugem so pričarali pravo in takojšnje vzdušje, ki je napovedovalo suveren nastop vseh. Mednarodne zasedbe so večkrat boljše kot zgolj “domače” ali “nacionalne”. Širina je večja, sodelovanje ni tako “utečeno”, ampak najbolj intenzivno takrat, ko to zahteva trenutek nastopanja z maksimalno koncentracijo vseh.
Godalni kvartet Ulysses (Ulikses)
Po Ibertu smo slišali Debussyjevo Sonato za flavto, violo in harfo L. 137. Debussy je bil večji revolucionar v glasbi kot se na splošno spričo njegovega občutljivega impresionizma misli. Presekal je z Wagnerjem, kar je večja poteza kot jo je zmogel na primer Richard Strauss, kaj šele kak Anton Bruckner, ki se vpliva Wagnerja nikoli ni otresel.. Debussy je sledil sebi in svoji občutljivi notranjosti, utripu trenutka, impresiji, kot jo je spoznaval v modernem francoskem slikarstvu in nasploh francoski krajini in glasbenem izročilu. Sonata je napisana mojstrsko, predvsem s prelivanjem in izmenjavanjem utrinkov vseh nastopajočih, s poudarjanjem njihovih kratkih solističnih deležev in hkrati njihove enakovrednosti. Tu mora biti dialog vseh treh glasbenikov čim bolj popoln. Naši gosti so bili odlični, morda je še najbolj presenetil Massimo Mercelli s svojo emotivnostjo, medtem ko je bila Mojca Zlobko Vajgl suverena in subtilna, violist Colin Brookes pa je pazil na to, kdaj vstopi v ospredje na bolj izrazit in opazen način. Redka zasedba v odlični kompoziciji je naredila prepričljiv vtis.
Violončelistka Grace Ho
V drugem delu koncerta je nastopil Godalni kvartet Ulikses sam. Izbral je, logično, Debussyjev Godalni kvartet v g-molu op. 10, še prej pa Kvartetni stavek D 703 Franza Schuberta.
Druga violinistka Rhiannon Banerdt
Franz Schubert je bil velikan brez primerjave, čeprav se morda danes zdi, kot da je ta ugotovitev pretirana. Bil je najbolj razgledan po samospevu in seveda pred tem poeziji celotne Srednje Evrope, kot nihče med drugimi skladatelji. Poznal je celo našega pesnika Urbana Jarnika (bolje kot mi danes) in ga v nemškem prevodu uglasbil. Ne smemo pozabiti, da je dihal s sodobno umetnostjo (poezijo) svojega časa. Njegovi godalni kvarteti in druga komorna glasba, pa številne klavirske sonate so vir navdiha, lahko dodam večnega, za vse ter nove in nove generacije nastopajočih glasbenikov. Schubert bi moral priti v Ljubljano za glasbenega učitelja, a je bil tedaj premlad, premalo znan in z nič pedagoškimi izkušnjami, zato ga v Ljubljani “niso vzeli”. Izvedba njegovega Kvartetnega stavka je bila ognjevita, drzna, v celem sklenjena.
Violist Colin Brookes
Debussyjev Godalni kvartet v g-molu je zasnovan v štirih stavkih. Skladatelj je imel v ustvarjalni domišljijo vizijo ne le popolne zgradbe, ampak posamezne, členjene, kontrastne, natančno označene stavke, ki se jim znajo približati zgolj glasbeniki, ki o kompoziciji najprej začenjajo razmišljati in dogovoriti, kaj posamezna francoska oznaka stavkov (kot Animé et très décidé, Assez vif et bien rythmé, Andantino, doucement expressif, Très modéré – Très mouvementé) po svoji vsebini in izrazu pomeni. Naši gosti so to fazo uspešno vzeli kot študijsko nalogo, brez katere prave in celovite izpovedi Debussyja ni. Godalni kvarteti Debussyja radi izvajajo, ker vedo, da je to ena najbolje napisanih kompozicij med Haydnom in Šostakovičem. Izjemna francoska glasba v kontekstu avstrijske, nemške in ruske…
Zadovoljstvo po nastopu
Po sijajni izvedbi Debussyja in toplem sprejemu občinstva so se gosti odločili še za dodatek Finale Presto iz Haydnovega godalnega kvarteta.
Zahvala Colina Brookesa z odra
Srečanje Massima Mercellija in Darka Brleka v pavzi
Marijan Zlobec