Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je na včerajšnji tiskovni konferenci na Pergoli v Križankah spomnil, da smo globoko zajadrali v 65. Ljubljana Festival in da so izjemno zadovoljni. Pri tem je spomnil na zadnji izjemni dogodek, koncert Marthe Argerich, ki je očitno odpovedala koncerte “vsem drugim”. Istočasno pa potekajo v Ljubljanski operi predstave operete Kneginja čardaša v izvedbi zagrebškega Gledališča Komedija in so vse razprodane. Bliža pa se že nov festivalski teden, ki ga je bilo potrebno posebej predstaviti.
Tiskovna konferenca na Pergoli v Križankah, vse fotografije Marijan Zlobec
V četrtem festivalskem tednu bodo na jubilejnem 65. Ljubljana Festivalu na sporedu vsebine za ljubitelje glasbe, gledališča, proze in likovne umetnosti. Najprej bo v torek predstava Brezmadežna / Immaculata – Hommage à Tomaž Pandur, monodrama, ki sta jo s skupnimi močmi dramatizirala in priredila Livija ter lani nenadno preminuli Tomaž Pandur. Prav tej predstavi je bila na tiskovni konferenci posvečena največja pozornost.
Livija Pandur
Tomaž Pandur je bil, kot smo slišali iz ust Livije Pandur in Darka Brleka, tesno povezan s programi Ljubljana Festivala, še posebej z onimi predstavami, ki so izvorno nastajale v produkciji Pandur Theaters v tujini in jih je bilo zatem potrebno predstaviti še doma, a je bil odprtih rok večinoma le Festival Ljubljana s svojimi prizorišči, od Ljubljanskega gradu do Poletnega gledališča v Križankah, kjer je bil nazadnje uprizorjen Goethejev Faust. Livija Pandur je omenila več predstav, kot so bile Barok, Somrak bogov, Hazarski slovar – Pokrajine, slikane s čajem, Tesla Electric Company, Evripidova Medeja, Sto minut. V Mariboru je v okviru EPK bila uprizorjena zagrebška predstava Vojna in mir… Letos v SNG Opera in balet Ljubljana v spomin na Pandurja baletna predstava Simfonija otožnih pesmi. Brezmadežna je bila premierno uprizorjena konec septembra lani v Mariboru ter je pomenila vrnitev Tomaža Pandurja kot režiserja v SNG Dramo Maribor in v mesto, kjer je začel svojo gledališko pot s predstavo Tespisov voz.
Nataša Rošker kot Brezmadežna, foto Aljoša Rebolj
Darko Brlek je pri tem omenil, da so po Pandurjevi smrti načrtovali spominsko obnovitev Fausta, a se je spričo poškodbe strehe v Poletnem gledališču maja lani načrt že za lani in letos prenesel na naslednji festival, ko bodo Križanke obnovljene; tako streha kot oder, prostor za orkester, tehnika…, za kar so pridobili evropska sredstva.
Nataša Matjašec Rošker in Livija Pandur
Ob velikih zgodovinah narodov so tudi zgodbe posameznikov in pomenljive, a mnogokrat nezapisane resnice pogumnih žena. “Ves hrup zgodovine je sestavljen iz njihovih tišin. V tej tišini, danes, se Marija v svojem izgnanstvu poskuša spomniti nekaterih besed, obrazov in delov zgodbe. Marija, ki je drzno izzvala vse svete in velike ideje. Tako jih je obdržala. Ker ideje umrejo, če jim nihče ne nasprotuje,” je zapisala Livija Pandur o predstavitvi Brezmadežne.
Prizor iz Brezmadežne, foto Aljoša Rebolj
Livija Pandur in Tomaž Pandur sta zasnovala predstavo o veliki ženski, o ikoni matere, ki izgubi sina, o sebi, ki končno spregovori. Kot smo slišali na tiskovni konferenci, se je Livija Pandur po bratovi smrti zatekla v gledališče po ustvarjalni mir in tolažbo ter lajšanje bolečine. Marija Mati se po Kristusovi smrti nekako izgubi v javnosti; o njej v Svetem pismu ni več govora. Osama in mariborsko gledališče je za Livijo postal ultimativni prostor, v katerem so se ji pridružili stari sodelavci in prijatelji, s katerimi je delala v gledališču že poprej. Scenografijo je pripravil Marko Japelj, kostumograf je Leo Kulaš, avtorja glasbe Boris Benko in Primož Hladnik (Duo Silence). Med sodelavci so še Edward Clug, Andreja Japelj, Marjeta Borštnar Mini in Branko Jordan.
Nataša Matjašec Rošker
Predstava govori o izgubi sina, ki je za vsako mater največja bolečina, ki nikoli ne pojenja. Marija je ostala sama z veliko zgodbo o Kristusu in živi sama z njo. Predstava je izluščila vso Marijino intimo. Predstava je sicer nastala po motivih romana Marijin testament irskega pisatelja Colma Toibina. Roman je v slovenščino prevedel Jure Potokar. Livija in Tomaž Pandur sta opravila izvirno dramatizacijo in priredbo, nazadnje sama Livija v sodelovanju z dramsko igralko Natašo Matjašec Rošker. Livija Pandur je pred vsemi povedala, da predstava ne bi bila takšna kot je, če ne bi bilo v njej Nataše.
Tomaž Pandur v Križankah, foto Marijan Zlobec
Nataša Matjašec Rošker se je zahvalila Tomažu Pandurju, da je v njej prepoznal interpretko Marije, in to same na velikem odru mariborskega gledališča, sedaj pa še na odru Ljubljanske opere, kjer bo predstava (18. julija ob 20. uri). Igralka je govorila o arhetipih tako v zgodovini, Marija kot Jezusova mati, in sodobnem življenju. Prepričana je, da je Brezmadežna sodobna predstava, ki odkriva arhetipe v nas samih. Livijin sin Tibor Hrs Pandur jo je opredelil kot “subverzivno subtilno”, sama pa meni, da je veliko in intimno delo.
Predstava Brezmadežna je bila kot spomin na lani nenadoma preminulega režiserja Tomaža Pandurja uprizorjena tudi letos spomladi na Pandurjevem festivalu v Madridu. Oblikovana je “v štirinajst miselnih pokrajin Marijine poti, v oltar ljubezni, izgube, samote, iskanja smisla v ranah.”
Predstava Brezmadežne je v Mariboru naletela na dober odmev in kritike.V Ljubljani so pričakovanja kajpada velika.
Miljenko Puljić
Gostovanje Gledališča Komedija iz Zagreba z opereto Kneginja čardaša je bilo odmevno. O tem je spregovoril direktor Komedije, nekdanji direktor Zagrebške filharmonije Miljenko Puljić. Ker je prišlo Gledališče Komedija k nam v morda bolj občutljivem času, je izrekel misel in prepričanje, da “kar zašuštrajo politiki, umetniki razrešijo”. No, Gledališče Komedija je v Ljubljani in na Festivalu gostovalo že velikokrat, v preteklosti še posebej z musicali, tokrat pa prvič z opereto, in sicer v koprodukciji še z Ljubljansko opero SNG, ki je posodila operno hiši in operni orkester. Puljić je spomnil še na sodelovanje Zagrebške filharmonije in zagrebških zborov pri Mahlerjevi Osmi simfoniji na Kongresnem trgu (in ponovitvi v Zagrebu) leta 2011. V Ljubljano pa je med predstavami Kneginje čardaša – štiri so bile razprodane – poslal čestitko predsednik hrvaškega sabora. Slišali smo, da je naravno sodelovanje ljudi veliko večje kot so banalne situacije, ki jih proizvaja politika.
Darko Brlek in Tomo Vran
Tomo Vran je kot že dvajsetletni vodja Likovne kolonije predstavil letošnjo. Impozantno je, da je doslej na Ljubljana Festivalu sodelovalo že 160 umetnikov. Letos jih bo osem: najprej štirje iz Slovenije, in sicer Majda Skrinar, Jelka Flis, Aleš Sedmak in Samo Jurečič, potem pa še štirje iz tujine: David Hinhcliffe iz Avstralije, dr. Ulrike Kasper iz Nemčije, Alberto Lanzaretti iz Italije in Manfred Mörth iz Avstrije. Vse dogajanje bo glasbeno in fotografsko spremljal multimedijski umetnik Lado Jakša. Kolonija bo potekala od 16. do 21. julija, ko bodo odprli razstavo nastalih del v Viteški dvorani Križank, umetniki pa bodo ustvarjali na Pergoli.
Tomo Vran
Letos bo že osmo leto potekala Akademija Branimirja Slokarja, z dejavnostjo Mednarodnega orkestra Ljubljana, v katerem bo nastopalo kakih sto mladih glasbenikov iz kar petintridesetih držav. Poleg dveh koncertov orkestra 23. in 30. julija bodo na sporedu še koncerti udeležencev mojstrskih tečajev pod umetniškim vodstvom Franza Bartolomeya, Francoisa Bende, Mihaila Bezverhnega in Aleksandra Madžara. Kot je omenila dirigentka Živa Ploj Peršuih, bodo v orkestru nastopili tudi glasbeniki s Kosova, iz Albanije, Srbije, Argentine… Ob tem bo potekal še tečaj videoprodukcije pod vodstvom Alexandra Lücka iz Berlina. Namen bo lastna produkcija in snemanja koncertov za svoj arhiv in javno predvajanje, zlasti v živo. Mednarodni orkester Ljubljana bo nastopil pod taktirko dirigentov Žive Ploj Peršuh in Carla Rizzarija.
Živa Ploj Peršuh
Romski violinist Roby Lakatos se vrača v Ljubljano in bo nastopil 19. julija v Poletnem gledališču v Križankah. Opredeljujejo ga kot vražjega goslača, ki obvlada vse sloge, od klasične violine do improvizacije ter jazza. Je skladatelj in aranžer, predvsem pa je eden najboljših violinistov na svetu.
Roby Lakatos s svojim ansamblom, foto arhiv Festivala Ljubljana
Nekaj najbolj posebnega pa bo še gostovanje italijanskega ansambla I Solisti Aquilani, ki bodo nastopili skupaj z dvema solistkama, najprej violinistko Lano Trotovšek z Bachovim Violinskim koncertom in pianistko Anastasijo Terenkovo s Šnitkejevim Klavirskim koncertom. Tu pa se bo izvajalcem pridružil slavni ameriški filmski igralec John Malkovich z izborom odlomkov iz romana Grobovi in junaki Ernesta Sabate. Koncert bo 20. julija v Unionski dvorani Grand Hotela Union.
John Malkovich, foto Sandro Miller
Marko Hatlak
Marko Hatlak, slavni harmonikar, bo sicer v Poletnem gledališču v Križankah nastopil šele 10. avgusta, a je svoj projekt, na katerem bo sodeloval še kantavtor Iztok Mlakar, predstavil kar sedaj.
Marijan Zlobec