Dočakali smo odprtje obsežnega spominskega parka in odkritje spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanimi žrtvami na Južnem trgu v središču Ljubljane. Slovesnost je bila občutena, prišlo je kakih dva, morda tri tisoč ljudi, med njimi predstavniki celotne slovenske državne oblasti, katoliške Cerkve, Vatikana, tuje diplomacije, veliko nekdanjih, manj sedanjih poslancev, članov vlade, predsednikov strank…, manjkali pa so nekateri, ki so imeli najbolj polna usta besed o spravi, pri čemer lahko omenim vsaj Janeza Janšo in Spomenko Hribar.
Predsednik Borut Pahor koraka proti spomeniku in državnemu vencu, vse fotografije Marijan Zlobec
Sprava je individualna opredelitev človeškega srca, ne pa fevdalna odločitev nekoga slučajno ali trenutno na oblasti. Osrednji nagovor je imel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, v kulturnem programu je nastopil Slovenski oktet, skupaj pa sta zaigrala Orkester slovenske vojske in Orkester Slovenske policije. Venec je ob steno spomenika položil predsednik države ob spremstvu predsednika slovenske vlade, predsednika državnega zbora in predsednika državnega sveta. Zaradi zgodovinskega dogodka objavljamo nagovor predsednika Boruta Pahorja v celoti.
Kljub počitnicam je prišlo veliko ljudi
Spoštovani svojci žrtev,
drage Slovenke in Slovenci, doma in povsod po svetu,
spoštovane državljanke in državljani,
ekscelence,
gospe in gospodje.
Prihod državne delegacije
Slovenski narod se je z ustanovitvijo lastne države vzpostavil kot nacija. Z odkritjem osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam se zdaj vzpostavlja kot zrela nacija.
Prenos državnega venca ob spomenik
Dobivamo osrednji prostor skupnega spominjanja. Narod, nacijo, zrelo nacijo konstituirajo skupni spomini. Kakršni smo, smo zaradi naših spominov. Ne gre za to, da so enaki, enotni ali celo isti. So pa skupni. Zdaj stojimo na ramenih teh spominov in se skupaj oziramo naprej.
Častna četa
Gospe in gospodje.
Zdi se, kot da je slovenski narod zgodovina močno in surovo preizkušala, ali je naposled dorasel, da skrbi zase in skupaj z drugimi za sodoben svet. Nad nas se je spravljala tujčeva roka, prizanesla si nista niti brata Slovenca.
Predsednik Borut Pahor ob državnem vencu
Pot v nacionalno in politično svobodo je bila dolga, prepojena z odtekajočim življenjskim sokom in grenkimi žalostnimi solzami. Ob njej so na eni ali drugi strani poti ali pozabljeno daleč od nje, ostajale žrtve.
Kongresni trg se je polnil
Zdaj smo odmeve vseh njihovih trpečih duš končno simbolno poklicali k zadoščenju, pokoju in spokoju na skupnem mestu.
Borut Pahor
In zdi se mi, kot bi od njih slišal docela iskren apel – nikoli več vojne, nikoli več bratomorne vojne. Kot bi odzvanjali Prešernovi verzi. »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo.«
Venec in častna straža
Gospe in gospodje.
Potemtakem, ta spomenik vabi vse nas, vse Slovenke in Slovence k pomiritvi in spravi.
Poklon predstavnikov države Republike Slovenije
Postavljen je v spomin na vse padle žrtve vojn, ki so prizadele slovenski narod, in z vojnami povezanih dogodkov.
Borut Pahor
Prihod ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Stanislava Zoreta
Na:
- žrtve prve svetovne vojne,
- borce za severno mejo in koroških borcev,
- borke in borce uporniškega TIGR-a,
- padle borke in borce narodnoosvobodilnega boja,
- žrtve revolucionarnega in protirevolucionarnega nasilja,
- žrtve zunajsodnih usmrtitev in krivičnih obsodb ter
- žrtve vojne za obrambo samostojnosti Republike Slovenije v letu 1991.
Miren govor Boruta Pahorja
Prizadeval si bom, da bi bilo to nekje ob spomeniku tudi zapisano.
Predsednik Borut Pahor in nadškof Stanislav Zore
Čeprav bo ta osrednji državni spomenik najprej spominjal na vse žrtve in mrtve, bo v metaforičnem smislu pravzaprav nagovarjal vse žive, ki bomo postali pred njim. Nagovarjal nas bo k sožitju, razumevanju, odpuščanju, sodelovanju, miru in spravi. Znotraj našega naroda in z drugimi.
Predsednik državnega sveta Mitja Bervar, predsednik države Borut Pahor, nadškof Stanislav Zore in predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez
Spomenik vabi k refleksiji, k razmišljanju. Nihče ni dolžan, da vabilo sprejme. Vsak naj ravna po svoji vesti in svobodno.
Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore
Tudi glede tega spomenika in njegovih sporočil. Pravico jih ima razumeti po svoje. Vendar se mi zdi, da obstoji neka metafizična, globoko človeška dolžnost, da nihče nikogar ne sovraži.
Nagovor in kratka molitev ljubljanskega nadškofa metropolita msgr. Stanislava Zoreta
Ali, če si glede tega pomagamo s Kocbekom – sveta jeza je razumljiva in celo nujna. Toda hkrati Kocbek opozori, »da bi bilo dobro, ko bi bilo med nami manj sovraštva, tega gluhega in v zemljo zabitega nagona«.
Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore in predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar
Gospe in gospodje.
Strašno sem ponosen, da sem Slovenec. Ne zato, ker bi čutil večvrednost v primerjavi z drugimi narodi. Marveč zato, ker ne čutim absolutno nikakršne manjvrednosti.
Papeški nuncij v Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz in nadškof Stanislav Zore
Predsednica NSi Ljudmila Novak
Brez strahu zdaj moj narod, nacija, ki ji pripadam, na ramenih preteklosti svobodno in zavzeto gleda izzive prihodnosti. Obstali bomo, ker se navzlic vsemu kreganju ne sovražimo.
Predsednik Borut Pahor in papeški nuncij v Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz
Našim otrokom bo to strašno čustvo prihranjeno. Vzgajani bodo za sožitje, spoštovanje in sodelovanje.
Množica je mirno poslušala ves program
Komentar spomenika italijanskega ambasadorja Paola Trichila
Skozi več kot dva tisoč let človeške civilizacije in kulture svetijo Antigonine besede: »Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu.«
Predsednikova zahvala Alenki Bratušek in njena predsedniku
To je spomenik ljubezni.
Borut Pahor
Slovenski oktet
Nekdanji predsednik Milan Kučan in ljubljanski župan Zoran Janković
Čestitka Borutu Pahorju pesnika Vladimirja Gajška
Poslanci obujajo spomine
Dr. Janez Podobnik med pevci
Marjan Podobnik je bil nekdanji podpredsednik vlade
Akademik dr. Milček Komelj
Akademik dr. Jože Krašovec
Dr. France Arhar z ženo
Prvi ogled spomenika
Predsednikov venec
Marijan Zlobec
En odgovor na “Borut Pahor: “To je spomenik ljubezni””
Svečano odkritje “osrednjega državnega spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam” v glavnem mestu RS kaže kljub vsem znanim in utemeljenim pomislekom vsaj na ravni dosega razmišljanj in otipljivih dejanj aktualne legalne in legitimne slovenske demokratične oblasti opazen napredek v pojmovanju zgodovine ter v uveljavljanju univerzalne civilizacijske spoštljivosti do nedotakljivega dostojanstva in “svetosti” življenja slehernega posameznika. Arhitekturni spomenik s svojo askestsko čisto in do abstraktnosti razprto “praznino” oz. “belino” omogoča sodobnemu sleherniku svobodo lastnega razmišljanja in interpretiranja na temo vseh žrtev vojnega, paravojnega in povojnega nasilja, ki obremenjuje vojne in povojne generacije in slehernega posameznika v tej državi.
Z izbranimi besedami pesnika Otona Župančiča pa nam dopoveduje, da je “domovina” vsem (mimo naše volje, z rojstvom) “dodeljena” in obenem neodtujljiva (nihče nam je nima pravico odvzeti!) ter da nam je v njej na voljo le eno samo življenje in ena sama smrt. Poudarjena je človekova naravna oz. elementarna oz. prvinska oz. neodtujljiva pravica do domovine, ki izvira iz enkratnosti in neponovljivosti, a tudi iz minljivosti slehernega človeškega bitja.
“Domovina RS” torej s tem spomenikom uradno priznava temeljno človeško dostojanstvo vsem žrtvam vseh vojn ter žrtvam vsega in vsakršnega povojnega nasilja. Kar pomeni, da je domovina RS odslej vendarle vsaj na ravni aktualne državne oblasti za korak bolj pripravljena končno civilizacijsko dostojno pokopati in povrniti ime posmrtnim ostankom vseh žrtev, ki ležijo po množičnih prikritih in zatajevanih grobiščih vse Slovenije.