Na 65. Ljubljana Festivalu je v Viteški dvorani Križank nastopil svetovno znani makedonski pianist Simon Trpčeski s svojimi glasbenimi prijatelji. Večer je bil lep dokaz makedonske glasbene, kulturne in nacionalne samozavesti, ponosa, identitete, poslanstva in vizije, kako prodreti s svojo umetnostjo v mednarodni prostor, kar pomeni seveda koncert v okviru mednarodno priznanega ljubljanskega festivala s sodobno kompozicijo Makedonissimo skladatelja Pande Šahova.
Simon Trpčeski med svojim pozdravnim nagovorom, vse fotografije Marijan Zlobec
Simon Trpčeski je čutil potrebo in priložnost, da se ne le zahvali gostoljubju Ljubljana Festivalu in direktorju Darku Brleku, da jih je uvrstil v svoj program, ampak da predstavi pomen in nalogo majhnih narodnih kultur, kot je makedonska, da se predstavijo in uveljavijo v svetu s svojo kulturno identiteto.
Tolkalec Vlatko Nušev je imel velik nabor inštrumentov
Lahko je velikim kulturam, da predstavljajo sebe ali svojo kulturo, kot Avstrijci avstrijsko, Nemci nemško, Italijani italijansko… in se nenehno kažejo v ospredju še francoska, skandinavska, angleška, ameriška, japonska, španska, južnoameriška, madžarska, poljska, ruska, češka, grška, bolgarska…glasbena kultura.
Simon Trpčeski je zaigral še na harmoniko
Naši mediji, tako radijski kot televizijski programi “padajo v nezavest” s hlapčevanjem; vsem mogočim tujim pomembnim ali manj pomembnim ter celo nepomembnim glasbenikom, kot da ravno pri nas uživajo največjo slavo, pa jih v resnici od blizu malokdo ali nihče ne pozna. Totalna privatizacija državnih medijev očitno nikogar ne moti.
Igranje na kaval
O prodoru “naše kulture” v svet je že pred dobrimi tridesetimi leti sanjal pianist Ivo Pogorelić, a ves ta čas ni dočakal niti ene klavirske kompozcicije, ki bi bila enakovredna ali izziv njegovim solističnim zmožnostim.
Tolkalec Vlatko Nušev
Simon Trpčeski se je zavedal novih ustvarjalnih in poustvarjalnih, izvajalskih možnosti, ki jih sam lahko uveljavi še najbolje tako, da se poveže z makedonskim skladateljem kot je Panda Šahov (1973).
Violončelist Aleksandar Somov
Skladatelj je v dogovoru s Trpčeskim začel pisati Makedonissimo kot cikel skladb, temelječih na makedonskem ljudskem izročilu, konkretnih pesmi ali plesov, tako da ni presenetilo, da je v nekaj pesmih zapel sam pianist Trpčeski, v dveh pa še s kolegi, morda bi lahko bilo petja celo še več.
Violinist poje
Šahov je cikel pisal nekako od lanskega septembra do letošnjega maja, ko je bila prva izvedba Makedonissima v Münchnu, druga pa v Ljubljani. Skladatelj je zbiral gradivo, delal skice, pilil posamezne dele, jih sestavljal in povezoval, tako da je dobil šest sklopov, stavkov ali spletov za dvodelni koncert s po trimi enotami.
Violinist Aleksandar Krapovski
Kot mi je povedal Šahov po koncertu, je zbral še več gradiva, kot ga je uporabil, a je uvidel, da je šest delov celovečerne kompozicije dovolj. Ima še gradiva za dodatne tri stavke, a se še ni odločil, ali bi jih dokončal ali ne.
Pevski trio v ozadju
Simpatična pa je njegova tiha pomisel, da bi se dalo posamezne stavke (izmed šestih) orkestrirati in v bistvu napraviti povsem novo kompozicijo kot Koncert za Simona Trpčeskega z glasbenimi prijatelji in orkester kot samostojno delo za na primer prvi del nekega simfoničnega koncerta.
Klarinetist Hidan Mamudov
Makedonissimo je v celoti prevzel, kar smo videli v močnih aplavzih že po posameznih stavkih in vse večjih ovacijah proti koncu koncerta polnoštevilnega občinstva v Viteški dvorani. Kompozicija ali cikel, sestavljen iz šestih stavkov, obnavlja tako čisto izvirne in znane makedonske ljudske melodije in plese, ali pa jih je skladatelj po svoje obdelal in povezal v samostojno enoto.
Simon Trpčeski kot pianist
Morda bi bila lahko pripomba le glede skupne dolžine za celovečerni koncert. Dalo bi se morda posamezne stavke rahlo zgostiti ali pa za en večer sestaviti pet namesto šest stavkov. Možna bi bila še verzija, če bi skladatelj napisal ali dokončal še tri stavke, da bi celoto izvajali po odločitvi za vsak koncert posebej.
Skladatelj Pande Šahov
No, zaenkrat je celovita kompozicija tista, kot smo jo poslušali, s tem da je bil vrstni red nekoliko spremenjen, ne le zgoj linearen (1, 2, 4, 3, 5, 6).
“Prvi splet je med šestimi stavki edini v osnovnem 2/4 metrumu.
Uvodno oro Pembe je sproščen ples, ki je še vedno zelo priljubljen na
praznovanjih; izvira iz Skopja in/ali Velesa. V plesu se zanimivo spajajo
modalni značaj harmonskega jezika in orientalski vplivi. Buvčansko
oro izhaja iz vasi Buf v pokrajini Lerin; Berovka in Maleševka sta
poznani ori iz pokrajine Maleševo. Plesi iz vzhodnih pokrajin imajo
zapletene koreografije. Kopačkata, oro iz pokrajine Pijanec, je na
Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Uvodni sklop
končuje druga tema iz priljubljene Crnogorke iz Skopske Crne Gore.
Makedonski veleposlanik Tomi Dimitrovski z ženo
Drugi splet vsebuje pesmi in plese v sestavljenem 12/8 metrumu
različnih ritmičnih kombinacij. S posebnim zvokom kavala se začne
nežna lirična pesem Čije je ona devojče, ki se je Trpčeski spominja
iz otroštva. Notiral jo je eden prvih makedonskih raziskovalcev in
zapisovalcev pesmi Vasil Hadžimanov. Ibrahim hodža obstaja
bodisi kot pesem bodisi kot ples v številnih različicah. Beranče, ki
ga običajno plešejo moški, je doma v naselju Ber v pokrajini Lerin
(oz. Florina v Grčiji). Drugi sklop zaokroža ena od tem Ibrahim hodža
v značilni ciganski lestvici ter najprej počasnem ritmu temačnega
karakterja, ki pa se pospešuje.
Zadovoljno občinstvo
Najbolj nenavadna metruma, 18/8 (2-2-3-2-2-3-2-2) in 22/8 (2-2-3-
2-2-3-2-2-2-2), sta predstavljena v četrtem spletu (na nocojšnjem
programu tretjem po vrsti.). Kljub zelo dolgim ritmičnim vzorcem
glasba poteka tekoče in tudi ne daje občutka ritmične nepravilnosti
oziroma nesimetričnosti. Velikonočno oro Veligdensko temelji na
pesmi Kinisalo maloj mome (Mlado dekle je odšlo) iz pokrajine Tikveš.
Piperkovo je kot poper živ in zelo popularen ples legendarnega
virtuoza na klarinetu Taleja Ognenovskega. Nostalgičnega značaja
pa je pesem Pomniš li libe, Todoro, v kateri moški sprašuje ljubljeno
Todoro, ali se spominja časov, ko sta bila mlada in zaljubljena.
Sklepno Janino oro običajno izvajo s kavalom ali gajdami (tip dude).
Sedanja transkripcija je hommage legendarnemu mojstru gajd,
Peceju Atanasovskemu, rojenemu pred 90 leti.
Skladatelj Pande Šahov je prišel na oder
Splet številka tri je v 9/8 metrumu, z grupacijami ritma 2-2-2-3. Ne si
go prodavaj, Koljo, čiflikot je ena najbolj priljubljenih makedonskih
pesmi. Dekle svari in prepričuje ljubljenega, naj ne proda svoje zemlje,
sicer je mati ne bo pustila, da se poročita. Sledita melanholični žetveni
ples Žetvarki, ki temelji na folklorni tradiciji iz pokrajine Kočani, ter bolj
živahni in optimistični Čučuk iz Skopske Crne Gore.
In zadovoljen odšel
Peti splet združuje pesmi in plese v 7/8 metrumu, ki je zelo pogosto
v rabi v makedonski folklori. Običajno je kombinacija ritmičnih
obrazcev znotraj sedmih dob takta 3-2-2. Uvodna Filka, moma izhaja iz mesta Kukuš na jugu dežele (grško Kilkis). Sitna lisa z območja Skopske Crne Gore zveni v miksolidijskem modusu in zanimivo menjuje ritmične vzorce tudi sredi fraze. Osrednje mesto tega sklopa ima oro Staro Čunovo, poznano tudi kot Nevestinsko (Nevestino oro). Transkripcija želi biti poklon Taleju Ognenovskemu, mojstru
avtentičnega zvoka ansambelske tradicije čalgija, značilne za glasbeno življenje v večjih mestih. Ratevka je še biser iz pokrajine Maleševo, in sicer iz vasi Ratevo, in obenem hommage flavtistu Ivanu Terzievu. Dračevka pa izvira iz kraja Dračevo blizu Skopja.
Šesti splet zajema tri plese v 13/8 metrumu (2-2-2-3-2-2). Prvemu
Metovo oro sledi veliko bolj znano Pelistersko Taleja Ognenovskega,
poimenovano po najvišjem vrhu gore Baba, med Prespanskim
jezerom in krajem Bitola. Makedonski glasbeni večer končuje živahni
in energični ples Postupano z območja Skopja.” (citat iz koncertnega lista, v katerem je objavljena ta razlaga kompozicije samega skladatelja Šahova).
Ta tekst se zdi vreden objave v celoti, ker gre za analizo nam še neznane kompozicije in hkrati nakazuje, kako je vse v Makedonissimo premišljeno do potankosti. Vse je tudi zapisano na notah, čeprav je manj možnosti, da bi skladbo izvajali še drugi, razen mednarodno uspešnih makedonskih glasbenikov.
Prevladujejo ritmi, melodije, temperament, melos, vzdušje, karakter, izpoved zelo prepoznavne makedonske kulture.
Darko Brlek in Simon Trpčeski po koncertu
Pri nas sta nekaj podobnega že pred desetletji poizkusila s svojimi cikli tako Alojz Srebotnjak kot Jani Golob, še posebej, ko je njuni kompoziciji doma in na tujem izvajal Simfonični orkester RTV Slovenija s tedanjim šefom dirigentom Antonom Nanutom, potem pa noben tujec več. Tuji dirigenti ne čutijo niti rezijanskega niti belokranjskega melosa, rečeno v oklepaju. (V drugem oklepaju pa bi se dalo reči še marsikaj in več).
Vsi izvajalci so bili odlični; poleg Simona Trpčeskega še violinist Aleksandar Krapovski, violončelist Aleksandar Somov, klarinetist, saksofonist in solist na kavalu Hidan Mamudov ter tolkalec Vlatko Nušev.
Marijan Zlobec