• Novičnik Slovenske matice Majski uvodnik
  • Spominska razstava slikarja in kiparja Izidorja Urbančiča
  • Trije romani in en potopis – knjižne novosti Cankarjeve založbe
  • Umetnina Eve Petrič prodana na dobrodelni dražbi v New Yorku
  • Salzburški binkoštni festival 2025: Hotel Metamorphosis z Vivaldijevo glasbo
  • Sledim srcu in intuiciji – Milena Zupančič ob prejemu priznanja častna meščanka MOL
  • Peter Mlakar s knjigo O neskončnem in Desetimi novimi zapovedmi

Koprodukcijska opereta Kneginja čardaša


Na odru Ljubljanske opere SNG bo v okviru 65. Ljubljana Festivala drevi ob 20. uri premierna koprodukcija predstave Kneginje čardaša, operete v treh dejanjih skladatelja Emmericha Kalmana. Ponovitev predstav bo še 12., 13. in 14. julija, prav tako v SNG Opera in balet Ljubljana.

Kneginja I18_7090.jpg

Kneginja čardaša je opereta v treh dejanjih na libreto dunajskega dramatika in libretista operet Lea Steina (1861–1921) ter igralca in libretista madžarskega rodu Béle Jenbacha (1871–1943). Premiera je bila 17. novembra 1915 v Gledališču Johanna Straussa na Dunaju. Ne glede na to, da je bil to čas vojne vihre, je vesela zgodba o zmagoslavju prepovedane ljubezni doživela takojšnji uspeh. Strastne vznemirljive melodije priljubljenih arij in ansamblov, začinjene s čardašem, so se prikupile občinstvu vsega sveta ne samo na odrskih deskah, ampak tudi v filmih.

I18_7291.jpg

Tokrat bodo zazvenele pod vodstvom dirigenta Veseljka Barešića in režiserja Ivana Lea Lema  iz Hrvaške v združenih močeh ljubljanskega opernega ansambla in Zagrebškega mestnega gledališča Komedija. Režiser Ivan Leo Lemo močno izpostavlja vidik razlik v družbenem statusu, ki so vidne še danes, sicer v drugačnih okoliščinah. »Nekdaj fevdalizem, snobizem, elitizem, danes še slava, estrada. Dvorci so nevidni, a vsi se šopirimo kot aristokrati,« je zapisal. »Silvi ni do slave; prekine turnejo po Ameriki, da ponudi še eno možnost svoji ljubezni. Je kot Carmen, kot Antigona; njeni zakoni niso s tega sveta, pri njej velja pravilo: vse ali nič. Ne želi, da bi se kdo ponižal zaradi ljubezni, niti ne sprejema tega, da bi se sama povzpela po družbeni lestvici za ceno svoje identitete. Na tem mestu sem emancipacijski svinčnik dodatno ošilil pri adaptaciji besedila. To sem storil iz občutka solidarnosti do vseh kmetov, ciganov in pravih zaljubljencev.«

Koreograf predstave je Leo Mujić. scenografinja Vesna Režić in kostumograf Marko Marosiuk.

Zasedba: Sylva Varescu: Sandra Bagarić, Zorica Antonić, Leopold Maria, knez Lippert Weylershein: Nedim Prohić, Anhilta, njegova žena: Dubravka Ostojić, Edwin Ronald, njun sin: Đani Stipaničev, Damir Klačar, Grof Boni Kancsianu: Dražen Bratulić, Goran Malus, Kontes Stasi, knezova nečakinja: Vlatka Burić, Josipa Lončar, Feri pl. Kerekes: Adalbert Turner, Ervin Baučić, Poročnik Rohnsdorf: Ivan Magud, Poslanec MacGrave: Davor Svedružić, Zlatko Ožbolt, Kiss, beležnik: Dario Došlić, Grofica Tscheppe: Blaženka Blažinić, Receptor: Božidar Peričić, Lakaj: Matija Škvorc, Nočna dama: Ana Hruškovec, Cigo: Dean Melki.

Nastopajo Baletni ansambel in zbor Gledališča Komedija ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana.

Marijan Zlobec

Share this:

  • Click to share on Facebook (Opens in new window) Facebook
  • Click to share on X (Opens in new window) X

Like this:

Like Loading…
4 julija, 2017

KRITIKULTURA

Uncategorized

Dodaj odgovor Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

KRITIK.si

KRITIK

© 2022 Marijan Zlobec

%d