Wien Modern se počasi izteka. Toliko zanimivih dogodkov je bilo, da se lahko samo vprašaš, koliko naporov je bilo potrebnih, da so vse to zmogli in da je prišlo toliko ljudi, kljub istočasnemu dogajanju v vseh dunajskih koncertnih dvoranah in operah z drugimi in drugačnimi vsebinami.
Patricija Kopačinska v dunajski Koncertni hiši, vse fotografije Marijan Zlobec
Nocoj je navdušila Mozartovo dvorano Koncertne hiše slavna moldavijska violinistka Patricija Kopačinska kot solistka in prva violinistka ter dirigentka The Saint Paul Chamber Orchestra iz mesta Saint Paul v Minnesoti v ZDA). Kopačinska je sicer že večkrat nastopila tudi v Sloveniji.
V programu organizatorji ta komorni godalni ansambel razglašajo za enega najboljših na svetu.
Glede na to, kar sem poslušal, bi kar potrdil.
To so sami sijajni glasbeniki, ki igrajo kot eno, z enim srce in eno dušo, a največjo ima sama violinistka in solistka Patricija Kopačinska.
Ona zna svoje glasbenike animirati, jim daje ves navdih, žar, vnemo, čutenje koncertnega darovanja občinstvu.
Koncet je glasbeno darilo nastopajočih.
Za svoj nastop so si gostje festivala Wien Modern izbrali posebno kombinacijo prekomponiranega godalnega kvarteta Franza Schuberta Smrt in deklica v verzijo za godalni ansambel, kar je opravila sama Patricija Kopačinska, ki godalno materijo najbolj pozna.
V tem smislu je bil zasnovan ves petinpetdesetminutni drugi del koncerta, v katerem je solistka uvodoma, v temi na odru in v dvorani pričarala vzdušje anonimne glasbe Psalma 140 bizantinske cerkvene ali liturgične pesmi. Tudi ta psalm je sama pripravila za godalni ansambel.
Schubertov slavni godalni kvartet v d-molu D 810 iz leta 1824 je razdelila na štiri dele tako, da je med vsak stavek “vložila” še najprej prvo verzijo kvartea Der Tod und das Mädchen D 531 iz leta 1817, in sicer tako, da je ona sama pela Schubertovo pismo, inštrumentacija pa je delo violinistke Michi Wiancko.
Drugi vložek je bil Johna Dowlada Lachrimae Antiquae Novae Pavan iz leta 1604, tretji pa The Answered Unanswered Question op. 31 b Györgyja Kurtaga (r. 1926) v počastitev skladateljeve devetdesetletnice. Ta je sestavljen z Ligaturo – Message-Hommage a Frances Marie Uitti iz leta 1989 in Kafka – Fragmente op. 24 za sopran in violino iz let 1985/1986. Tu poje solistka violinistka ob pomoči članov ansambla.
Vse je premišljeno, dialog med romantiko in antiromantiko, smislim in absurdom.
V prvem delu smo najprej poslušali Partito za godalni trio Gideona Kleina (1949 – 1945), spet predelano za godalni ansambel, tokrat je to opravil Vojteh Saudek leta 1990. Kompozicija je nastala med vojno, leta 1944 in velja za Entartete Musik. V njej je veliko ruskega izročila v dialogu tako s Prokofjevom kot Šostakovičem in malo trka na vrata neoklasicizma. Malo je še odmeva Albana Berga in Leoša Janačka.
Gideon Klein je bil kot moravski Žid, zaprt v koncentracijskem taborišču Theresienstadt (Terezin), kjer je organiziral in vodil kulturno življenje, kolikor se ga je sploh dalo, a so nacisti vendarle to dovolili. Tam pa ni bil sam, ampak so bili v taborišču še nekateri skladatelji, kot Pavel Haas, Hans Krasa in Viktor Ullmann. Verjetno je bil med nacističnimi voditelji taborišča kak ljubitelj glasbe. Bil je zaprt še v Auschwitzu in Fürstengrubeju, kjer je v nepojasnjenih okoliščinah januarja 1945 umrl.
Patricija Kopačinska si je zatem izbrala štiristavčni Koncert za violino in godala št. 2 Tigrana Mansuriana (r. 1939) z naslovom Vier ernste Gesänge iz leta 2006. Vedela je, da je to njena kompozicija, s katero lahko izrazi sebe kot vodilno glasbenico, dirigentko, izpovedovalko, kontemplativno glasbenico, intelektualko in emotivno, strastno žensko.
Svoje glasbenike obvlada tako, da “umirajo zanjo”.
Marijan Zlobec