Dunaj je najlepši zvečer, okrašen in poln ljudi, ki dobre volje, zadovoljni in celo vzneseni zapuščajo Državno opero, Musikverein, Konzerthaus, Theater an der Wien… Dve, tri ure so pozabili, da se bliža “veseli december”, ne kot prednovoletno slavje, ampak kot ponovitev predsedniških volitev.
Kdo bo zmagal, niti ni važno, itak bo za vse kriv “Trumpov sindrom”, kot pišejo dunajski časopisi.
Mnogi mislijo, da jim predsednik ni potreben in da je vseeno, ali ga sploh imajo ali ne.
Dunajčani so “preboleli” že vse najslabše.
Malo boljše.
Ali pa hudo predsedniško povprečje.
Ob katerem v preteklosti nikogar ni pretirano bolela glava.
Tokrat pa bo malo glavobola.
Ker se očitno kaže, da nikogar ne marajo prav posebno.
A so zamudili priložnost za zamenjavo obeh kandidatov, ne pa le za ponovitev volitev.
Niso dojali, kakšno sporočilo jim zapušča Secesija.
Ampak dojamejo le, da je življenje opera ali opereta.
Kazino ali po domače “kažin”.
Marijan Zlobec z večernimi slikami po nocojšnjem koncertu vred