Kakšne in katere so bile gorenjske družine v 18. stoletju? Na to vprašanje odgovarja obsežna znanstvena monografija kot prvi popis družin na Gorenjskem, ki so jo v koprodukciji izdali Celjska Mohorjeva družba, Slovenska matica in Inštitut Karantanija, obsežno raziskovalno delo pa vsak na svoj način opravili dr. Stane Granda, dr. Primož Simoniti, dr. Lovro Šturm, dr. Matjaž Bizjak in mag. Tone Krampač. Odmevna predstavitev knjige Gorenjske družine v 18. stoletju je bila dopoldan v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani.
Tiskovna konferenca v knjigarni Celjske Mohorneje družbe, fotografije Marijan Zlobec
Knjiga je tako impozantna, da se človek lahko samo vpraša, koliko let je nastajala, koliko naporov in tisočev (neplačanih) ur je bilo potrebnih, da je do prepisov iz latinskih (devet) in nemških (petnajst) zapisov v gotici in seveda rokopisu sploh prišlo.
Mag. Tone Krampač
Podvig je dosežen; v knjigi so prvič na sodoben način zapisani priimki oziroma družine ali rodbine v kar 24 gorenjskih župnijah, petdeset župnij pa jih še čaka, vsaj glede evidentiranega in ohranjenega gradiva, marsikje pa tega popisnega gradiva še niso odkrili. Eden izmed odgovorov, zakaj tega gradiva ni niti na Dunaju, kamor je v enem izmed treh obveznih izvodov odhajal ves popis, je v tem, da je bil v 19. stoletju na Dunaju požar, ki je vse to uničil.
Več let trajajoče prepisovalno delo je opravil izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv, arhivar mag. Tone Krampač. Na predstavitvi dela je podrobneje opisal še vseh preostalih petdeset župnij, katerih zapisi oziroma popisi tedanjega prebivalstva v njih še čakajo na prepis, ureditev in izdajo v knjižni obliki.
Iz nagovorov dr. Staneta Grande, dr. Lovra Šturma in mag. Toneta Krampača smo razbrali marsikaj, kar je predstavljeno v knjigi kot gradivo in kot njihov strokovni prispevek.
Prva knjiga (ali ji bodo sledile še druge, za še 50 župnij, si ni upal napovedati nihče) vsebuje transkripte sistemskih popisov takratnega prebivalstva za 24 gorenjskih župnij: Bled, Bohinj, Kranj, Kranj – Šmartin, Kranjska Gora, Križe, Kropa, Ljubljana Šentvid, Mošnje, Naklo, Ovsiše, Podbrezje, Preddvor, Radovljica, Smlednik, Sora, Šmartno pod Šmarno goro, Vodice in Zasip. Kot vidimo, segajo te župnije od Granjske Gore do Šentvida nad Ljubljano.
(Ali je zaustavitev nad Ljubljano taktična poteza, da bi prišlo do nadaljevanja prepisov in knjižnih izdaj, ni znano. Ali pa je; če vemo, da Ljubljana ni bila nikoli na Gorenjskem, je pa Ljubljanska škofija pokrivala Gorenjsko).
Dr. Lovro Šturm
Dr. Lovro Šturm je med drugim uredil seznam in kazalo slovenskih krajevnih imen, razvrščenih najprej po župnijah, nato po abecedi za celotno knjigo ter krajši priročni slovarček najpogostejših latinskih in nemških izrazov, ki bralcu olajšajo razumevanje besedila. Pri slednjem je sodeloval latinist dr. Primož Simoniti.
Šturm je v spremni besedi najprej orisal ohranjeno gradivo, ki se nahaja v Arhivu ljubljanske nadškofije v t. i. Kapiteljskem arhivu, ki hrani 74 rokopisnih zapisov prvega popisa prebivalstva na današnjem slovenskem ozemlju. Popis je zaukazala cesarica Marija Terezija, ki je vladala kar štirideset let: med 1740 in 1780.
Dr. Stane Granda
Zgodovinar dr. Stane Granda je prispeval razpravo o popisu prebivalstva leta 1754 kot prelomnem dogodku naše zgodovine. Granda je med drugim opozoril, da je bil popis prebivalstva opravljen med 16. februarjem 1754 in naslednjim letom, torej že 1755. Popisovali so v treh izvodih; za Dunaj, škofijo in župnijo. Popisovali so v polah ali vezanih snopičih.
Granda je podrobno predstavil način popisa, ki je bil “strukturiran” v devet vsebin, od gospostva ali gospodarja pa do služinčadi in podnajemnikov pri družini oziroma v hiši.
Petdeset župnij še čaka na podobno predstavitev; v Ljubljanski škofiji (vključno z Ljubljano) jih je kar trinajst, v Štajerskem vikariatu Ljubljanske škofije sedemnajst, v Koroškem vikariatu Ljubljanske škofije deset, z območja današnje Koprske škofije ena, z območja današnje Avstrije pa devet.
Identifikacijo krajevnih imen in seznam gospostev je opravil dr. Matjaž Bizjak.
Tanja Ozvatič, direktorica Celjske Mohorjeve družbe
Dr. Lovro Šturm je posebej omenil in poudaril, da tako zahtevno delo ne bi bilo možno brez sponzorjev in zasebnih donatorjev. Začetni zagon je zagotovilo Društvo za trajne človekove vrednote – Perennia, glavnino sponzoriranja je nato prevzela Fundacija Bojana in Vide Ribnikar iz Kalifornije. Njen pobudnik in skrbnik, ameriški Slovenec Borut Prah, je spremljal delo in se veselil izida v knjižni obliki, a je lani svojo bogato življenjsko pot sklenil.
Knjiga bo nedvomno imela velik odmev med mnogimi Gorenjci, ki bodo v njej iskali in verjetno našli svoje nekdanje prednike.
Marijan Zlobec