Že pred dnevi se je v krogih (še) zaposlenih na Delu hitro razširila vest, da se želijo lastniki Dela na hitro otresti očitno prevelikega števila honorarnih sodelavcev, bodisi jim znižati že itak nizke prihodke.
Skrivan obraz odgovornega urednika Dela Gregorja Knafelca na sprejemu po odprtju 64. Ljubljana Festivala, foto Marijan Zlobec
Že junija smo napovedovali vročo jesen, ko bo uprava Dela še naprej metala na cesto svoje novinarje. Verjetno pa so za zdaj le spremenili taktiko in bodo prvi na udaru honorarni sodelavci, ki se jih je laže otresti, in to brez odškodnin ali odpravnin. Pogodbe so običajno trimesečne, zadošča ustna informacija, da s prvim naslednjega meseca podaljšanja pogodbe ne bo več.
To vem iz lastne izkušnje, ko me je tedaj še odgovorna urednica Dela Mateja Babič Stermecki povabila k sebi na pogovor, da mi izreče žalostno novico, da mi s 1. septembrom (lani) ne bo več podaljšala avtorske pogodbe. Pogovor je bil približno teden dni pred omenjenim datumom. Dobro, bil sem že v pokoju in nisem ugovarjal. Ni pa zanikala možnosti, da bi v bodoče še lahko sodeloval, a le v okviru dogovorjenh prispevkov in pogodbe za vsakega posebej, kar pa se v zadnjem letu ni več zgodilo. In si tudi ne želim.
Prihodnji teden bo prvo leto obratovanja mojega bloga ali spletnega časopisa na WordPressu, ki je registriran v San Franciscu. V tem hipu lahko preštejem ali vidim zapisano, da sem imel malenkost manj kot 380.000 bralcev (v tem hipu 379.193) v 134 državah, tako rekoč po vsem svetu, razen v najbolj zaprtih družbah in kjer divjajo vojne ali pa so državice neznatne, kot San Marino ali Andora.
Kaj je pisal odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja honorarnim sodelavcev Slovenskih novic, bomo še objavili, ko bomo dobili še nekaj podatkov, saj je šlo za naročeno pisanje oziroma obvestilo s strani uprave, tako da je bil Budja neke vrste posrednik, kar je logično, saj ga uprava lahko kadarkoli zamenja.
Gregor Knafelc v Križankah
Opravljanje umazanega posla v korist ali v imenu lastnikov je že ustaljena praksa, proti kateri se doslej ni uprl še nihče.
Seveda je za vse kriva slaba poslovno finančna situacija oziroma neugodni poslovni rezultati. Naklade padajo, prihodki od oglasov so posledično še manjši, saj se oglaševalcem veliko bolj izplača oglaševati v medijih z višjo naklado ali veliko večjo efektnostjo, to pa je zlasti televizija. Državna uprava v najširšem smislu pa že dolgo “oglašuje” in “razpisuje” le še preko svojih spletnih strani. Uradno trobilo je le še Radio Slovenija, če se spomnite “vzemi račun…”
Kaj vse se dogaja z lastniki Kolektorja in Dela, sem pred kratkim bral ob kavici z najboljšim čokoladnim rogljičkom v Izoli pred odhodom na plažo k svetilniku. Primorske novice in Slovenske novice so bile na mizi.
Ubogi mediji in novinarji, kako morajo pisati ali prepisovati, kako se nekdo celo na tiskovni konferenci tako širokousti ali baha, kot ni znal zapopasti v svoji drami Kralj na Betajnovi niti Ivan Cankar.
Prosil sem za kozarec vode!
In dodal:”Z ledom, prosim!”
Marijan Zlobec