V Mestni galeriji Ljubljana so pravkar odprli razstavo Gremo naprej! Slovenska fotografija 1990-2015 kustosa, umetnostnega zgodovinarja in pred časom generalnega sekretarja mednarodnega združenja umetnostnih kritikov AICA Braneta Koviča. Razstava predstavlja dela avtorjev, ki so “slovensko fotografijo zadnjega četrt stoletja zaznamovali s subjektivnimi poetikami in alternativnimi razmišljanji o dosegu in funkcijah medija.” Že na odprtje je prišlo zelo veliko ljubiteljev slovenske fotografije, med njimi kar precej avtorjev razstavljenih del. Razstava bo odprta do 11. septembra.
Jendo Štoviček, Lado jakša, Janez Pukšič, Miško Kranjec, Brane Kovič, Dragan Arrigler in Franci Virant, od leve, vse fotografije Marijan Zlobec
Brane Kovič med otvoritvenim nagovorom
Brane Kovič je med drugim omenil, da je sedanja razstava nadaljevanje trilogije 150 let slovenske fotografije in bo katalog izšel kot četrti zvezek v istem formatu.
Janez Pukšič, Dragan Arrigler in Miško Kranjec, od leve
Kovič je dejal, da je razstava zasnovana kronološko, pri čemer so najkstarejši fotografi, rojeni v opetdesetih letih, v drugem nadstropju galerije, med drugim tudi nekdanji znani fotoreporterji Dela, ki pa so vsi odšli v svobodni fotografski poklic.
Žiga Koritnik in Jože Suhadolnik sta že iz druge generacije fotografov na razstavi
Brane Kovič je kot javna opseba in znani kritik še posebej omenil, da je na Slovenskem na tisoče fotografov, ki celo mislijo, da so umetniki, a on jih je izbral po svojem okusu oziroma prepričanju, da so najpomembnejši v razvojni liniji zgodovine slovenske fotografije.
Kovič je še opozoril na skokovito razširjanje fotografije kot medija; danes v Sloveniji tako rekoč fotografirajo že vsi.
Fotografinja Irena Herak je bila v središču pozornosti
Poskus kritiškega prikaza mainstreama
“Znotraj vsake ustvarjalne produkcije nesporno obstaja osrednja razvojna linija, ki povzema prevladujoče smernice medija v izbranem časovnem in prostorskem izrezu, spremlja pa jo množica vzporednih, prav tako relevantnih pojavov in praks, ki jih je možno ter ne nazadnje potrebno obdelati in ovrednotiti po posebnih kriterijih in z ustreznimi primerjalnimi analizami.
Toda te primerjave so uresničljive šele, ko je vzpostavljena paradigma kontinuitete, v razmerju do katere prepoznavamo odklone, inovacije, alternative in druge produkcijske niše, ki zaokrožajo aktualno fotografsko dogajanje.
Fotografija Rajka Bizjaka
Prav zato je tokratna razstava mišljena predvsem kot poskus kritiškega prikaza mainstreama, v katerem poteka zgodovinjenje slovenske fotografije in individualnih prispevkov njenih ustvarjalcev,” je razstavo pospremil njen kustos Brane Kovič.
Boris Gaberščik
Generacija, ki se je profilirala že v samostojni Sloveniji
“Odnos do fotografskega medija se je korenito spremenil na stičišču 60. in 70. let preteklega stoletja. Prej je namreč fotografija veljala za samozadostno enklavo, ki ni vznemirjala ostalih umetnostnih področij.
V redkih primerih, ko je bilo interference moč prepoznati, pa so eksperimentiranja z njenimi likovnimi učinki obveljala le za vzporedno dejavnost slikarjev in grafikov, ki so jih zanimale dodatne (tehnične) možnosti izpostavljanja formalnih in vsebinskih vprašanj, s katerimi so se ukvarjali.
Žiga Koritnik: Glej tička!
Tudi za številne slovenske fotografe je bilo omenjeno obdobje prelomno, zato se nam zdi smiselno, da zdajšnji pregled vpeljejo njihovi novejši dosežki.
Za njimi so se uveljavili avtorji, rojeni med 1950 in 1960, z novimi temami in izraznostjo pa so jim sledili spremljevalci punkovske in sploh alternativne scene v (tudi družbeno) naelektrenih osemdesetih.
Nato smo se srečali z generacijo, ki se je profilirala že v samostojni Sloveniji – nekateri od njih so se izšolali v tujini, drugi pa v študijskih programih, nedavno vpeljanih v različne domače višje in visoke strokovne šole. Tej kuratorski zasnovi je dodan še segment izbranih del nekaterih slovenskih fotografov, ki uspešno delujejo v tujini.” (iz teksta na vabilu).
Miško Kranjec
Selekcija je subjektivna, ni pa arbitrarna
“Res je, da je vsaka selekcija subjektivna, kar seveda ne pomeni, da je tudi arbitrarna. To je med drugim razlog, da smo se osredotočili na fotografe, ki se odlikujejo z avtorsko prepoznavnostjo, utrjeno in potrjeno z dolgoletnim, vztrajnim raziskovanjem in (avto)refleksijo.
Zato na razstavi ni najmlajših, ki šele iščejo modalitete artikuliranja svoje govorice ter pogosto oscilirajo med trendi, vzori in lastnimi hotenji.
Njihova stremljenja in uspehe bi namreč še najbolj nazorno pokazala razstava z oznako »mlada slovenska fotografija« – če bo seveda kdo zbral voljo in pogum, da jo bo zasnoval in realiziral …”
Jendo Štoviček
Janez Pukšič
Razstava predstavlja delo fotografov Uroša Abrama, Dragana Arriglerja, Primoža Bizjaka, Rajka Bizjaka, Bojana Breclja, Jureta Breceljnika, Božidarja Dolenca, Jureta Eržena, Saše Fuisa, Borisa Gaberščika, Tomaža Gregoriča, Irene Herak, Lada Jakše, Mance Juvan, Žige Koritnika, Petra Koštruna, Miška Kranjca, Branka Lenarta, Tomaža Lunderja, Milana Pajka, Hermana Pivka, Janeza Pukšiča, Bojana Radoviča, Klavdija Slubana, Toneta Stojka, Jožeta Suhadolnika, Jenda Štovička, Janeta Štravsa, Aleksandre Vajd, Tanje Verlak, Francija Viranta in Antonia Živkoviča.
Fotografiji Toneta Stojka
Marijan Zlobec