Medtem ko imata oba zapisa po otvoritvenem koncertu 64. Ljubljana Festivala velik odmev, se je spet povečalo število bralcev starih mojih člankov še iz lanskega leta, ki govorijo o tem, da bo letošnja gostja festivala v Ljubljani slavna sopranistka Ana Netrebko. Ko pa so prejeli te dni v roke programsko knjižico, so bralci opazili, da slavne Rusinje Netrebko ni na programu.
Ana Netrebko kot Manon Lescaut v dunajski Državni operi junija letos, vse fotografije Wiener Staatsoper/Michael Poehn
Zakaj umetnica letos ne pride v Ljubljano, je precej skrivnostno vprašanje, še bolj pa odgovor nanj. Vsekakor je večplasten in se v prvi vrsti tiče njene poletne zasedenosti, ki se je zgostila te dni z nastopi v Puccinijevi operi Manon Lescaut v dunajski Državni operi, potem se bo nadaljevala z nastopi v Verdijevem Trubadurju v Berlinu (8., 11. in 14. julija), zatem pa se že začenjajo priprave za njen nastop v Puccinijevi operi Manon Lescaut na Salzburških poletnih igrah konec julija in vse do 8. avgusta, ko bi bila verjetno spet prosta in bi lahko prišla k nam s koncertom okrog desetega avgusta, česar pa v resnici ni potrdila. Bo pa proti koncu avgusta in na začetku septembra koncertno nastopila v Hamburgu (28. avgusta) in Kölnu (1. septembra).
Ana Netrebko kot Leonora v Trubadurju v Berlinu, foto Anna Netrebko com
Prvi datum, ki ga je sicer omenjala kot možni za nastop v Ljubljani, je bil 26. julij, ki pa je padel v vodo, ker bo zaposlena v Salzburgu; kasneje so na ta dan pripravili odprto generalko za Manon Lescaut, ki prvotno ni bila predvidena. Tam pa vlada za vse njene nastope največje zanimanje mednarodnega občinstva iz nad sedemdesetih držav in so bile vse vstopnice razprodane že lani jeseni oziroma takoj po objavi programov letošnjega festivala.
Odprta generalka pomeni, da obiskovalci plačajo polovico običajne cene vstopnic, (npr. polovico od 325 EUR in navzdol), a se sami odločijo, ali dajo v prodajo celotno dvorano ali pustijo prve vrste prazne, da občinstvo nastopajočih ne moti, saj je možno, da se generalka tudi zaustavi in kaj popravi.
Ana Netrebko in Marcello Giordani
Avgust oziroma sredina avgusta je za Ljubljano zelo slab termin, saj je mesto bolj kot ne prazno in gredo ljudje večinoma na dopust, vključno s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, ki bi pevko spremljal, a kot je dejal Brlek to ni bil moteč moment, saj bi orkester v tem primeru ostal v Ljubljani, ker je pevko že spremljal po Evropi, kot je znano. Jasno je, da bi na koncert v Ljubljano prišli še mnogi ljubitelji njenega petja z vsega sveta. Njena profesionalnost in umetniška odgovornost sta tako veliki, da želi imeti kar najboljše pogoje za vrhunski nastop. Julija ji to ni bilo možno doseči, sredi avgusta pa si je vzela nekaj počitka.
Ana Netrebko in Marcello Giordani
Odgovor bi bil najlažji v tem smislu, da Ane Netrebko ne bo v Ljubljano po spletu okoliščin oziroma spričo terminske zasedenosti.
Erwin Schrott v Ljubezenskem napoju na Dunaju junija letos
Erwin Schrott je junija prav tako nastopal na odru dunajske Državne opere, a približno deset dni prej kot Netrebko in je zatem lahko prišel v Ljubljano.
Podrobnosti so sicer stvar organizatorja, pevke, njenih programov in njenih menedžerjev.
Ana Netrebko in Darko Brlek v Forliju, foto osebni arhiv
Ana Netrebko je decembra lani nastopila na jubilejnem in dobrodelnem koncertu v okviru Ravennskega glasbenega festivala v Forliju, kjer se je srečala z direktorjem Festivala Ljubljana Darkom Brlekom
Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je že pred časom povedal, da pričakuje uradni odgovor, a ga še ni prejel.
Ane Netrebko na letošnjem festivalu ne bo, za prihodnje pa ostaja njena načelna in izrečena želja, da pride k nam.
Marijan Zlobec
En odgovor na “Zakaj Ane Netrebko ne bo na 64. Ljubljana Festival ?”
Prije par dana brskam po policama sa CD-jima u svojoj knjižnici Chelsea Old Town u Londonu kad tamo CD-box sa koncertantnim snimkom lirske opere u jednom činu ” Iolanta” Čajkovskog- Anna Netrebko se udružila sa više ni manje nego Slovenskom filharmonijom i Slovenskim komornim zborom ,a među solistima je još nekoliko slovenskih solista. Dirigirao je Emmanuel Villaume, snimak potiče sa koncerta održanog novembra 2012 u sali Essenske filharmonije,a izdavač je elitni Deutsche Grammophon Gmbh ; izdanje iz 2015. godine. Jesi li nešto pisao o tom važnom uspjehu slovenske izvođačke kulture ? Meni slijedi preslušavanje, ali sami pogled na programsku knjižicu me je ostavio zaprepaštenim- ništa o o orkestru, čak nema niti imena koncert majstora,a kamoli cjelokupnog sastava, što je danas uobičajeno. Kao da smo bili samo izvođači radova i u službi velike sopranistice ?
Sarajevo Report: 3 mjeseca intenzivna ( od našeg susreta u Zagrebu pa sve do konca maja kad sam se vratio u London preko Bruslja natovaren knjigama, pločama i koječime još !), toliko mnogo koncerata, toliko mnogo susreta- stalno su neki Slovenci bili dolje, Tartini kvartet imao koncert u nedavno obnovljenoj Viječnici, slušaju netko govori slovenski, ja im kažem da u Londonu na zidu imam portrait Tartinijev koga je posebno za mene u pečenoj glini izlio naš drug Mirsad Begić, bila premijera obnovljene opere Don Giovanni Mozartova, trijumfirala Aida Čorbadžić, koju poznaješ i o kojoj si već pisao, Muzička akademija slavi 60 godina postojanja serijom odličnih koncerata, bio Ivo Pogorelić na Sarajevskim večerima muzike sa Sarajevskom filharmonijom svirao Chopinov koncert za klavir i orkestar, bio odličan, raspoložen, hoće da se preseli u Sarajevo. Ne mogu da se sjetim sugerirao si mi u Zagrebu da gledam jednu pijanisticu, štoli iz Ljubljane, ali taj dan su bila čak 3 koncerta i ja sam trčao kao lud da vidim sve odreda.
Što se tiče Tvoje borbe sa Lajovicem ( koji redovito dolazi u Sarajevo ! ) stojim da si POTPUNO u pravu, a slične misli Ti prolaze i kada je godišnjica Društva skladateljev- slovenska glazbena ustvarjalnost je potisnuta na marginu. Iako sam jazzist i rock kritik imao sam tu divnu priložnost da na Opatijskoj tribi i za mojih boravaka u Ljubljani se sprijateljim sa velikim skladateljima-od Petrića i Kreka, do Pavela Šivica,Primovža Ramovša i Maksa Strmčnika, Nenada Firšta, Uroša Rojka, posebno Jakoba Ježa i kčerke mu, da o mom ” Bosancu” Alojzu Ajdiču niti ne govorim, izvanredno volim djelo Pavla Merkuja ( prevodio njegove eseje za Tretji program radio Sarajeva ) i sada pokojnog Božidarja Kosa, Milko Lazar mi je dugogodišnji prijatelj da o Privšeku i Bojanu Adamiču i Janezu Gregorcu niti ne govorim, sa Adamičem sam proveo mjesece na istom odjelu Kliničkog centra u Ljubljani ranih 90-tih. Njih kao da nema, ili nema dovoljno da bi bili na programu Slovenske filharmonije. Sramota, umjesto da se izgradi sustavan i krativan dijalog sa glazbenom slovenskom preteklosti, sedanjosti in potakne da se piše za Filharmoniju oni imaju šefa dirigenta koji o tome nema pojma,a slično važi i za bivšeg muža Sabine Cvilak koji je na mjesto direktora naprosto zalutao. I gotovo- Ognjen Tvrtković iz Londona koji je sinoč gledao lutnjistu ( i gitaristu Edina Karamazova rodom iz Zenice) koji je pratio njemačkog kontratenora Andreasa Scholla u elitnom Wigmore Hallu, repertoar Handel, Bach, engleske ljudske, neizbježni John Dowland.