V Kogojevi dvorani Društva slovenskih skladateljev je bila opoldan prisrčna in prijetna slovesnost, na kateri so podelili Kozinovo nagrado za zaokrožen glasbeno-scenski opus znanemu in priznanemu slovenskemu skladatelju Tomažu Svetetu. Nagrado je podelil predsednikl DSS Nenad Firšt, utemeljitev pa predstavil Tomaž Habe, predsednik Komisije za nagrade in priznanja DSS.
Tomaž Svete, Tomaž Habe in Nenad Firšt, vse fotografije Marijan Zlobec
“Skladatelj, dirigent in pedagog Tomaž Svete je bil rojen 29. januarja leta 1956 v Ljubljani. Že kot otrok je v bogatem kulturnem družinskem okolju ustvaril svoja prva dela.
Tomaž Svete
Po končani srednji glasbeni šoli (klavir in pedagoški oddelek) in Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je v letu 1980 v razredu prof. Daneta Škerla diplomiral iz kompozicije, leta 1981 pa še iz dirigiranja (prof. Anton Nanut), je bil korepetitor v ljubljanski Operi in dirigent APZ Vinko Vodopivec. Kasneje se je izpopolnjeval na Dunaju, kjer je leta 1986 diplomiral iz kompozicije pri prof. Friedrichu Cerhi in dirigiranja pri Karlu Österreicherju ter Omarju Suitnerju. Na isti ustanovi, to je Visoki šoli za glasbo in uprizoritveno umetnost, je leta 1989 magistriral.
Dve leti (1988 ̶ 1990) je na dunajskem konservatoriju Karl Prayner poučeval kompozicijo. Leta 1999 je kot Fulbrightov štipendist predaval kompozicijo na University of Hartford v ZDA. Vse od leta 1995 pa je bil sprva docent, kasneje pa profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Če se je v svojih zgodnejših delih zgledoval pri neoklasicizmu, včasih z elementi folklorne glasbe, se je po tečaju kompozicije pri Witoldu Lutosławskem obrnil na ploskovno kompozicijsko tehniko, kot vpliv tretje dunajske šole. Pogosto se je ukvarjal tudi z elektroakustično glasbo, naslanja se na aleatoriko (posebno v odrskih delih), obogateno z elementi mikrotonalne glasbe. Je izrazit individualist in iskalec novih zvočnih možnosti, obogatenih s filozofskimi in humanističnimi pogledi na umetnost in svet.
Sicer je v oblikovnem smislu tradicionalist, vedno iščoč svojo barvno paleto, barvito harmonijo, prečiščeno inštrumentacijo z ekspresivno melodično linijo.
Kot tak je bil prisoten na številnih festivalih sodobne glasbe (Opatija, Zagreb, Slovenski glasbeni dnevi, Dunaj, Gradec, Praga, Gorica) in prejemnik številnih nagrad: Theodor-Körner-Preis za opero Ugrabitev z Laudaškega jezera, Dunaj (1992), nagrada RTV Slovenija za Requiem (1992), I. nagrada za kantato Sacrum delirium na kompozicijskem natečaju v Gorici (1994), I. nagrada za opero Kriton na tekmovanju opernih del Johann-Joseph-Fux v Gradcu (2001), leta 2002 pa je prejel Glazerjevo listino mesta Maribor.
Nenad Firšt
Njegova najpomembnejša dela so: L’amôr sul mar za simfonični orkester (1987), Gotska okna za simfonični orkester (1989), Divertimento za simfonični orkester (1990), Prva simfonija za sopran, mezzosopran, zbor in orkester (2011), Druga simfonija za godalni orkester (2010) in Koncert za dve violini in godalni orkester (2015), Kralj Malhus, televizijska opera (1980), Ugrabitev z Laudaškega jezera, radiofonska opera (1992), Pesnik in upornik, opera grozljivka (1996), Kriton, filozofska opera (2000), Requiem za soliste, dva zbora, dva ansambla in orkester (1991), Sacrum delirium, kantata (1994), The Lord of Tears za sopran, violo da gamba in čembalo (2003).
Poleg številnih komornih in simfoničnih del so najpomembnejša tista, v katerih je vključen tudi človeški glas. Ni naključje, da je eden tistih avtorjev, ki je med slovenskimi ustvarjalci ustvaril največ opernih del: Kralj Malhus, TV opera (1980), Ugrabitev z Laudaškega jezera, radiofonska opera, več verzij (1992), Pesnik in upornik, opera grozljivka (1996), Kriton, filozofska opera (2000), Pierrot et Pierrette, komorna opera (2006), Granatno jabolko, pravljična opera (2009), Apologija, filozofska opera (2010), Antigona, opera (2014), Junak našega časa, opera buffa (2015).
Tomaž Habe
Zaradi kvalitete njegovega brezkompromisnega ustvarjanja Tomaža Sveteta predlagamo za Kozinovo nagrado za leto 2016, in sicer za kandidatovo dosedanjo ustvarjalno dejavnost in dosežke: mednarodno uspešne izvedbe njegove filozofske opere Kriton v Gradcu, Requiema v Pragi, Prve simfonije na tekste Charlesa Baudelaira v okviru Evropske prestolnice kulture 2012, Druge simfonije, skladbe Moro lasso za vokalni kvintet ( Izrael 2014), skladb Infelix ego za flavto in klavirski trio (Darmstadt 2002) in Hefaistos za violino in klavir (Tajvan 2003) ter še posebej za razgibano ustvarjalno dejavnost zadnjih dveh let, ko so bile izvedene njegove orkestrske skladbe kot L`amor sul mar (jubilejni koncert Slovenskih glasbenih dnevov – Slovenija 2015), Koncert za dve violini in godalni orkester (abonmajski koncert simfonikov RTV Slovenija v Cankarjevem domu 2016), komorni skladbi L`apres midi d`un grillon ( Salzburg 2015) in Nuances za rog in pozavno (Svetovni glasbeni dnevi – Slovenija 2015, Ljubljana).
Lalita Svete
Veliko pozornosti v slovenskem kulturnem življenju pa so vzbudile izvedbe njegove devete opere, buffe, Junak našega časa ( Stara elektrarna, Ljubljana in SNG Maribor 2015; Opera SNG Ljubljana in APT Novo Mesto 2016). Trenutno nastaja njegova deseta opera, Ada, na libreto Iva Svetine.
Upravni odbor DSS je na svoji redni seji (17. marca 2016) potrdil predlog Komisije za nagrade in priznanja (z dne 10. marca 2016), da Kozinovo nagrado v letu 2016 za zaokroženi glasbeno-scenski opus prejme skladatelj Tomaž Svete.” (iz uradne utemeljitve Kozinove nagrade).
V glasbenem programu je nastopila Svetetova hči, violinistka Lalita Svete z očetovo Partito za solo violino v štirih stavkih. Izkazala se je s temnim, močnim zvokom in prepričljivo interpretacijo.
Skladatelj Svete se je zahvalil za najvišjo stanovsko nagrado, ki je predvsem priznanje svojih skladatejskih kolegov in nima nikakršnih drugih ali drugačnih konotacij, še posebej ne političnih. V svojem opusu se je posebej zaustavil pri operah in operi kot najvišji glasbeni oziroma glasbeno – scenski zvrsti. Predvsem pa je poudaril svoj humanizem, iz katerega izhaja vsa njegova ustvarjalnost. Humanizem kot najvišje intelektualno in spoznavno – emotivno prepričanje ter življenjska usmeritev. Spomnil se je svojih profesorjev, še posebej dr. Andreja Rijavca ter njegovih predavanjih na muzikologiji, in Petra Bedjaniča, urednika opernega programa na Radiu Slovenija, ker je ves čas podpiral njegovo operno ustvarjanje in poskrbel, da so bila njegova dela uvrščena v radijske programe. (Oba sta se slovesnosti udeležila).
Predsednik DSS Nenad Firšt pa je še posebej toplo pozdravil številno delegacijo, ki je prišla na podelitev Kozinove nagrade iz Maribora.
Marijan Zlobec