KRITIK.si

Popoldne smo se na mestnem pokopališču v Celju množično poslovili od mladega, komaj tridesetletnega Elvisa Džaferovića, ki je preminul za posledicami tumorja v možganih. Zanj je izvedel potem ko mu je na Dunaju v restavraciji, kjer je stregel, spodrsnilo in je padel s pladnjem polnim pijače. Še prej je bil sumljiv hud padec čez bilance kolesa in nezmožnost hitrega reagiranja za zavarovanje obraza in glave. Tedaj je tumor v glavi že deloval, le da Elvis tega še ni slutil, kaj šele vedel.

Pogrebni sprevod, vse fotografije Marijan Zlobec

Veliko ljudi

Zlasti mladih

Še pred pokopališčem

Od nekako aprila lani na Dunaju potem v Gradcu…do celjske bolnišnice, kjer je umrl, se je z vsemi močmi upiral in boril za življenje, a zaman. Diplomant ljubljanske Fakultete za družbene vede ni v domovini dočakal niti dneva delovne dobe; pomagal si je na vse načine, da bi preživel, dokler se ni odločil, da odide na Dunaj, kjer bi najprej sprejel vsakršno delo, potem pa se usmeril na tisto, kar ga je najbolj zanimalo; glasbeno organizatorstvo, posredništvo, agentura, sodelovanje z mladimi pri organizaciji njihovih koncertov, gostovanj, snemanj, informiranja, novinarstvo…Imel je že svojo agencijo in mrežo sodelavcev.

Elvis Džaferović

Fakultetna izobrazba danes v Sloveniji ne pomeni nič, prej je celo ovira kot kakršna koli spodbuda za spodobno, upanja polno in optimistično življenje; cela vrsta je prezasičenih poklicev, kot je več kot tristo nezaposlenih diplomiranih n0vinarjev, efdevejevcev, diplomantov Filozofske fakultete in drugih družboslovnih ved…

Začetek rituala

Ob krsti

Poklon

Napis

Molitev

Govor

Skupna molitev

Elvis je morda slutil, da pot na tuje ne bo lahka, a je imel dovolj poguma, volje in upanja, da bi se na Dunaju v mednarodnem okolju znašel, tako kot se jih je po vojnah na Balkanu na tisoče, in se prve mesece kar hitro je. Urejenost zdravstvenega zavarovanja mu je omogočila prvo operacijo na možganih, potem razna zdravljenja, tako na Dunaju kot v Gradcu, potem nova operacija, kemoterapija s hudimi posledicami, tretja operacija, tokrat noge…Smrt je povzročil krvni strdek…

Zbrano slovo

Zelo veliko ljudi je prišlo na njegov pogreb, več kot jih pride na večino pogrebov v Ljubljani. Elvis je izviral iz muslimanske družine po poreklu iz Bosne in je bil njegov pogreb opravljen po muslimanskih verskih običajih s kolektivno molitvijo in obredom. Nekaj sto ljudi, najprej moški, za njimi ženske… Slovenija je za njih domovina, še vedno so brez džamije, ampak samo z začasnim prostorom v neki hiši, kjer se je potem zbrala družina s sorodniki, prijatelji, znanci in vsemi, ki se čutijo povezani med sabo in kar v Sloveniji premalo vemo in se tega v taki meri niti ne zavedamo.

Tina Mauko

Elvis je umrl, ne da bi prišel do polne možnosti svoje uveljavitve in izkaza svoje nadarjenosti. Ni edini mlad človek, ki je v zadnjem času umrl za posledicami tumorja v glavi, bolnikov je še več in v trpljenju čakajo na negotov razplet svoje bolezni in bolečin. Največja krivica je mlad umreti.

Krsta

To so vedeli Dragotin Kette, Josip Murn, Karel Destovnik Kajuh, France Balantič pa Srečko Kosovel, ko je zapisal v pesmi Ne, jaz nočem še umreti: Ne, jaz nočem še umreti, saj imam očeta, mater, saj imam še brate, sestre, ljubico, prijatelje; ne, jaz nočem še umreti. Ne, jaz nočem še umreti, saj če sije zlato sonce, saj mladost me drzna spremlja, saj so cilji še pred mano, ne, jaz nočem še umreti…In v Predsmrtnici Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. Ogenj me v prsih bo žgal in me ne bo mogel izžgati, neutrujen jaz bi rad spal takrat in ne bom mogel spati.

Sprevod svojcev

Polaganje v grob

Pokopavanje

Molitev na grobu

Ampak to je bilo davno, davno. Ketteja in Murna bi rešila dobra hrana, Kosovela injekcija penecilina, Balantiča in Kajuha odsotnost vojne. Kaj bi lahko rešilo Elvisa?

Žensko slovo

Moško slovo

Meni je jasno; pozitivna, napredna, odprta, razumevajoča, poštena, civilizirana, dobro organizirana, pravno delujoča, gospodarsko napredna in zakonito urejena slovenska družba, o kateri so Elvisa učili na Fakulteti za družbene vede, dokler ni po diplomi padel na trda tla pomivanja krožnikov kot sploh možnost takojšnjega preživetja. Nisem videl njegovih solz od bolečin in ne od ponižanj, vem pa, kako je jokala hčerka moje prijateljice, ki se je osem mesecev pripravljala na pravosodni izpit, seveda po odlično končani pravni fakulteti, in je ves čas od diplome zaman iskala službo; dobila je ponudbe le za zastonj delo, po pravosodnem izpitu pa ponujeno mesečno plačo tristo evrov.

Zadnje minute

Elvis je vse to vedel in je zato želel na Dunaj in mu sprva ni kazalo slabo. A zbolel je že v najlepšem mestu na svetu! Naj mu župan Zoran Janković postavi zvezdo pred Mladinsko knjigo, če se že gre z denarjem meščanov ljubljanski Hollywood.

Marijan Zlobec

Dragi Elvis Džaferović, o tvojem pogrebu je do tega trenutka na wordpressu prebiralo tale zapis že nad 12000 ljudi v 71 državah, od Avstralije do ZDA in Kanade, od Indije do Brazilije in Mehike, od Katarja in Turčije do Norveške, Danske, Finske, Švedske in Irske, od Grčije in Albanije do Velike Britanije, Nizozemske in Belgije, od Rusije, Belorusije, Poljske, Češke, Slovaške, Romunije, Bolgarije, Madžarske do Portugalske, Španije, Luksemburga, Francije, Švice, Nemčije, Avstrije in Italije, v EU, v Makedoniji, Črni Gori, Srbiji, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem…V Sri Lanki, Južni Koreji, Indoneziji, Združenih arabskih emiratih, na Kitajskem, Japonskem, na Tajvanu, v Singapuru, Nepalu in na Malti. Pa še v Gani, Maroku, Nigeriji, Hongkongu, Saudski Arabiji, Iraku in Omanu ter nazadnje še v Ukrajini, Argentini, Armeniji, v Paragvaju, na Cipru, v Portoriku, Egiptu, Kambodži, Čilu, Izraelu, na Tajskem, v Litvi, Maleziji in na Nizozemskih Karibih.

V spomin na en mesec po žalostnem, a veličastnem slovesu od Elvisa Džaferovića dodajam še nekaj fotografij, saj imam bralce tega prispevka vsak dan in brez pozabe ter v nenehno novih državah, o katerih si nikoli nisem mislil, da mi na wordpressu sledijo.

Danes zvečer (26. novembra) sem dosegel branost že v sedemdesetih državah sveta na vseh kontinentih. Danes zjutraj (28. novembra) pa se je pojavil bralec v nam tako rekoč neznanem svetu, to so Nizozemski Karibi, ki jih sestavljajo trije eksotični otoki: Bonaire, Sint Eustatius in Saba.