Simpozij in razstava o kulturni dediščini s področja usnjarstva na Slovenskem


V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju, ki deluje v okviru Muzeja Velenje, so odprli zanimivo razstavo z naslovom Magični in simbolni pomen konjske glave, ki bo na ogled do pomladi prihodnjega leta.

Razstava v Muzeju usnjarstva na Slovenskem vzbuja velik odmev

Pripravili so tudi znanstveni simpozij, na katerem so z referati sodelovali različni strokovnjaki, med njimi muzejski svetovalec dr. Miran Aplinc, ki je na kratko povzel zgodovino sedlarstva in jermenarstva na Slovenskem s poudarkom na edini v celoti ohranjeni sedlarski delavnici kot pomembnega dela kulturne dediščine z več kot pet tisoč kosi različnih predmetov, orodja in tudi  znamenito leseno konjsko glavo, ki je nekoč krasila sedlarsko delavnico Klešnik v Ljubljani, ki jo je muzeju doniral vnuk ustanovitelja te delavnice.

Muzej je v Sloveniji premalo znan in publiciran

Zgodba te delavnice, sedlarske obrti in usnjarstva je skupaj s številnimi drugimi prispevki s področja usnjarstva objavljena v obsežnem zborniku referatov z bogatim slikovnim gradivom. Gre za obsežno osvetlitev vloge in pomena usnjarstva na Slovenskem in podlago za nadaljnje vsebinsko oblikovanje
ter izvedbo druge faze razvoja šoštanjskega Muzeja usnjarstva na Slovenskem, s katero bo prikazana tradicija usnjarstva na celotnem slovenskem prostoru.

Dr. Miran Aplinc med referatom

Šoštanj je namreč mesto, ki je zraslo na usnju, v spomin na številne generacije šoštanjskih usnjarjev pa je bil leta 2009 ustanovljen muzej, ki med drugim pripoveduje zgodbo o življenju, ki je bilo nekoč neločljivo povezano z usnjem. Prav razvoj usnjarske industrije je bil razlog, da je leta 1911 Šoštanj dobil mestne pravice. Ključne naloge sedanjega muzeja so ohranjanje spomina na preteklost,
spoštovanje in varovanje bogate tradicije in kulturne dediščine ter opozarjanje na odgovorni odnos do njiju, da se ta pomembni del slovenske zgodovine ohrani za prihodnje rodove.

Razstava predstavlja usnjarstvo po pokrajinah

Na razstavi je prikazanih tudi več upodobitev konjske glave, od tod tudi zanimiv naslov razstave Magični in simbolni pomen konjske glave. Konj ima namreč v zgodovini človeštva posebno mesto. Bil je pomočnik pri delu, vojskovanju in prevozu, hkrati pa nosilec mitološke in magične simbolike. Njegove lastnosti, kot so izjemna moč, hitrost in velikost, so se v ljudskem verovanju in mitologijah pogosto strnile prav v podobo konjske glave.

Naslov razstave je Magični in simbolni pomen konjske glave

Ta je pogosto nastopala kot zaščitni amulet, ki je varoval domove pred silami zla, spremljal pokojnike v onostranstvo ter bil medij za komuniciranje z božanskim in skrivnostnim svetom, kot je v vodstvu po razstavi med drugim povedal dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki je poleg Andželine Jukič iz Muzeja Velenja tudi soavtor razstave.

Anita Prelovšek med nastopom

Razstavo je z glasbenim nastopom obogatila flavtistka dr. Anita Prelovšek z Bachovo Sarabando iz Partite za flavto v a-molu, z odlomkom iz Fantazije Françoisa Borneja na teme iz opere Carmen Georgesa Bizeta ter s tremi slovenskimi ljudskimi pesmimi.

Pevski odsek Svobode v Šoštanju

Znanstveni simpozij in razstava sta pomemben prispevek k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Prav bi bilo, da bi razstavo gostila tudi prestolnica v Centru Rog, kjer je bila nekoč, pred tovarno koles, prav tako – usnjarna, sedlarska delavnica Klešnik pa v njegovi neposredni bližini na Poljanski cesti.

Delavsko godbeno društvo Zarja

Kot je povedal eden od navzočih na simpoziju, sta ohranjanje in predstavitev nekdanjih obrti in poklicev še posebej pomembna za generacije mladih, ki v digitalni dobi ob uporabi različnih aplikacij izgubljajo ročne spretnosti, zanimanja in tudi možnosti za usposabljanje za obrtniške poklice pa je čedalje manj.

Program simpozija

N. G.

 

 

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja