Jubilejni zbornik Slovenski rod tod še živi


V dvorani Slovenske matice je bila predstavitev jubilejnega zbornika Zveze Slovencev na Madžarskem Slovenski rod tod še živi.

Predstavitev, vse fotografije Marijan Zlobec

Zbornik Slovenski rod tod še živi je izšel v lanskem letu ob 35-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem (ZSM) in prinaša celovit in poglobljen pregled njenega delovanja ter življenja porabskih Slovencev.

Tiskovna konferenca v dvorani Slovenske matice

O zbirki so se pogovarjali urednik Franci Just, članica uredniškega odbora Marijana Sukič in Andrea Kovács, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.

Franci Just

Sodelovala je mlada pevka in kitaristka Štefanija Dravecz z dvema pesmima Vlada Kreslina

Dogodek ni bil le predstavitev zbornika ob jubileju, ampak predstavitev najširše zgodovine, dejavnosti, ocene, vizije, želja, poguma, poziva… Slovencem na Madžarskem, naj bodo ponosni in odkriti ter naj svojo slovenskost javno izražajo.

Marijana Sukič

Nagovor Marijane Sukič je bil povezan z lastno dejavnostjo med slovensko skupnostjo v Porabju, tako rekoč avtobiografija, zato ni presenetil njen zelo suveren, kar predavateljski nastop, ki je presegel zgolj predstavitev knjige, ampak je segel v razvoj političnega odnosa države Madžarske do Slovencev še v okviru Jugoslavije in zatem v postopnem spreminjanju političnega položaja v Sloveniji, najprej še pred osamosvojitvijo, z ustanovitvijo Zveze Slovencev na Madžarskem 27. oktobra 1990, in potem z ureditvijo odnosa uradne državne politike do slovensih narodnih manjšin v sosednjih državah.

Andrea Kovács

Marijana Sukič je omenila številčno stanje Slovencev na Madžarskem po uradni statistiki. Leta 2011 jih je bilo uradno registriranih 2850, leta 2021 pa 3956, a je realna ocena 5000.

Tiskovna konferenca

Zelo zanimive so bile pripovedi o začetkih sodelovanja Slovencev na Madžarskem z novo slovensko državo. Resda je bila na začetku še meja, tako kot seveda z drugimi sosedi, a je, kot smo slišali, kulturni minister Janez Dular sam Slovencem prinesel slovenski pisalni stroj, da so ga lahko uporabljali pri novih nalogah, med katerimi je bila tudi založniška oziroma publicistično – novinarska. Izdajali so časopis Porabje.

Marijana Sukič

Povečala se je gospodarska dejavnost in povezovanje, boljša organiziranost, odpirale so se nove prometne poti, saj prehod meje z Madžarsko ali z druge strani s Slovenijo ni bil tako lahek ali enostaven.

Andrea Kovács

Marijana Sukič je povedala, da si nekoč niso predstavljali, da bodo imeli svojo društveno hišo, povečala se je narodna dejavnost, tako s pomočjo sodelovanja z oblastjo v obeh državah, Cerkvijo, šolo, gospodarstvom, kulturo… Danes mladi pravijo, da je biti Slovenec na Madžarskem kul. Slišali smo, da so sami Madžari postali ljubosumni, ko so spremljali in opazovali aktivnosti in spretnosti Slovencev. V začetku je Madžarska imela mečehovski odnos do Slovenvcev.

Predstavitev zbornika

Marijana Sukič je predstavila dejavnost prve, to je nekdanje Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem, v katero so bili med letoma 1946 in 1990 vključeni tudi porabski Slovenci. Takrat so začeli izdajati Narodne novine, ki je izhajal do aprila 1991. Slovenci so v njem imeli eno ali dve strani, potem pa še svoj naslov Ljudski list.

Franci Just

Franci Just je najbolj podrobno predstavil sam jubilejni zbornik, saj ga je sam najbolj natančno ustvarjal. Med drugim je omenil kar sedem korektur, predno je bil s celotno vsebino zadovoljen.

Bil je kritičen, kot rečeno, do zelo pomanjkljive bibliografije najpomembnejših akterjev in predstavnikov slovenskega nadodnega življenja na Madžarskem. Vse so morali iskati samo. COBISS je imel zabeleženih le kakih 10 % v resnici objavljenih člankov.

Franci Just kaže bogato likovno opremo

Franci Just je predstavil glavne osebnosti v zborniku: Jožeta Hirnöka, Ireno Barber in Ireno Pavlič, pa tudi njihovo objavljeno bibliografijo, ki bo dober pripomoček za vsakogar, ki bo še sam kaj iskal. Hirnök je za primerjavo začel objavljati slovenske članke že leta 1979, ko je bil narodnostni referendum v Monoštru. Vsi trije omenjeni so bili člani vodstva Zveze Slovencev na Madžarskem.

Največ težav je bilo z bibliografijo v NUK

Franci Just je posebej omenil nastajanja pobude za zbornik ter izbiro samega naslova, ki izvira iz pesmi V Porabju dobri so ljudje, ki jo je napisal velik prijatelj Porabja Jože Vild. (Pesem velja kar za porabsko himno in katere prvi štirje verzi so postali avizo k ponedeljkovemu javljanju porabske sodelavke na Murskem valu).

V knjigi je nad sto fotografij in ilustracij

Struktura knjige je večplastna: Predgovor, Pozdravne besede, V zrcalu časa, V valovih sedanjosti, Ostajajo z nami in Zapisane besede Jožeta Hirnöka, Irene Barber in Irene Pavlič.

Prizadevanja za slovensko skupnost v samostojni zvezi so se začela že v osemdesetih letih

Avtorjev v zborniku je veliko, nad dvajset. Vsakdo bo našel kaj zase.

Najpomembnejši akterji so predstavljeni v knjigi

Slikovna podoba knjige je zelo bogata, lahko bi rekli kronološka in dokumentarna, kaže na mnogoobrazno dejavnost, a je vendarle poudarek na slovesnostih, obiskih, druženju, kulturi, športu, osebnostih, društvih, dejavnostih…

Optimizem je, a potrebujejo podporo in aktivnost mladih Slovencev na Madžarskem

Veliko besed je na predstavitvi imela sedanja predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács.

Od 14. februarja 1991 je začel izhajati časopis Porabje, ki ga je do leta 2022 vodila glavna urednica Marijana Sukič. Za njo so časopis vodili Nikoletta Vajda Nagy, Karel Holec in Brigitta Korpič.

Štefanija Dravecz

Zahvala državne sekretarke na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch

Dogodek sta soorganizirala Zveza Slovencev na Madžarskem in Slovenska matica. Izvedbo in posnetek dogodka je finančno podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

Lep zaključek

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja