Nove izvirne in prevodne knjige Cankarjeve založbe

Kam pospravimo stvari, ko jih ne potrebujemo več? Kaj pa ljudi? Zdi se, da je v času, ki se krči hitreje od naravnih in človeških virov, tako enih kot drugih odvečnosti vse več. Preveč? Dramska besedila Katarine Morano, zbrana pod naslovom To je tud mal moje drevo, v prepoznavno brzečem, pogovornem, tu in tam celo eklektičnem, a vedno humornem jeziku slikajo prizore, ki prav zaradi svoje vsakdanjosti še toliko močneje pričajo o nevzdržnosti družbenih konvencij in ekonomske ureditve. O perfidnem pretakanju z družbene na intimno raven. O družbeni (ne)empatičnosti in trenutkih, ko se v eksistencialni grozi ustavimo, brez jasnega odgovora, kako naprej. O vseprisotni stanovanjski problematiki, izkoriščanju delavcev, razrednem vprašanju, disfunkcionalnih družinskih odnosih, o okoljski krizi in o ljubezni. Vsekakor o ljubezni, tisti, ki nas bo raztrgala.

Kaj se zgodi, ko je napoved konca sveta le napaka v algoritmu, ljudje pa kljub temu panično vzamejo tableto, ki naj bi njihovo zavest presnela v digitalno okolje?

Ko se razrasteš vkraj prinaša prihodnost, ki nas verjetno čaka nedaleč stran, in čeprav nam bo s tehnološkim napredkom marsikaj olajšano, v podtalju zbirke tli misel o vseh pasteh, ki jih bo razvoj prinesel.

Kako se je izgubiti in raje ostati v sanjah? Kako lahko umetna inteligenca in roboti nadomestijo naveličanega partnerja? Od kod izvira prevzetna navidezna superiornost ljudi nad živalmi? V zgodbah, ki se v sinkopiranem ritmu povezujejo, sicer najdemo prvine znanstvene fantastike, antiutopije, srhljivke, a v ospredje stopajo predvsem človeški odnosi. Kajti prav ljudje in različne vrste manipulacij, ki se jim podrejajo ali ki podrejajo druge, so tisto, v kar avtorica najostreje zareže.

Mera knjige bralcu predstavi zagonetnost teoretskega pojmovanja knjige med njeno stanovitnostjo in nestanovitnostjo: na eni strani kot stoletja vztrajni epistemološki modus zahodne civilizacije, prek katerega ta skuša razumeti samo sebe, na drugi pa kot objekt nepreštevnih formalno-materialnih preobrazb. Avtor Jaka Gerčar se vprašanju, kako deluje knjiga, približuje iz filozofske smeri in jo poskuša misliti skozi raznotere oblike njenega – kulturnega, ekonomskega, simbolnega – vpliva. V iskanju odgovora, zakaj je knjiga drugačno blago od kateregakoli drugega, se giblje med antično filozofijo, sociologijo in sodobnimi teorijami založništva ter ob tem priklicuje primere iz slovenske in mednarodne knjižne krajine. Mera knjige je razprava, ki z znanstveno preciznostjo in esejistično širokim zajemom prinaša svež premislek o najosnovnejših vprašanjih založništva.

Pesniški izbor Ne sen ne stvarnost, ki ga je pripravila Kristina Kočan, prinaša drugačen pogled na obsežni pesniški opus Toneta Pavčka. Pesmi iz različnih ustvarjalnih obdobij so razporejene v pet razdelkov, ki vzpostavljajo nove pomenske in motivne povezave.

Izbor presega ustaljeno podobo Pavčka kot pesnika svetlobe, življenjske radosti, vitalizma in ukoreninjenosti v domači pokrajini – v zbirki ga odkrivamo kot pesnika trenutkov, kjer meja med spominom, sanjami in stvarnostjo ostaja odprta. Naslov, povzet po Pavčkovem verzu, povzema osrednje razpoloženje izbora: svet ni nikoli povsem takšen, kot se zdi. Knjiga vabi k ponovnemu odkrivanju Pavčka in njegove večplastne poezije.

Los Angeles leta 1976. Dana, mlada afroameriška pisateljica, se je s svojim belopoltim možem pravkar preselila v novo domovanje, ko jo nenadoma obide slabost, neznana sila pa jo potegne več kot sto let nazaj v preteklost. Kdo je utapljajoči se deček, ki ga Dana reši iz reke? Kako naj preživi na plantaži v Marylandu, kjer je odprava suženjstva stvar prihodnosti? In po kakšnem ključu sploh prehaja med svojo sedanjostjo in preteklostjo? Roman, v jedru katerega leži zgodba o dveh medrasnih parih v različnih časovnih obdobjih, raziskuje dinamiko suženjstva v ZDA, senzibilnost temnopolte ženske s konca 20. stoletja, ki se zaveda svoje dediščine, ter ne nazadnje vprašanja moči, spola, rase in možnostih prihodnjega egalitarizma.