V Knjigarni Celjske Mohorjeve družbe v Ljubljani je bila predstavitev nove knjige iz posebne zbirke knjig Smisel. Hkrati je bila to spominska slovesnost v počastitev pokojnega dr. Jožeta Ramovša, ki ga poznajo vsi kot predanega humanista in logoterapevta ter publicista in avtorja knjig, največ pri Celjski Mohorjevi družbi.
Dr. Jože Ramovš, na tiskovni konferenci CMD leta 2020, vse fotografije Marijan Zlobec
Skrb za osmišljeno starost ni nikoli prezgodnja, niti ni zanjo nikoli prepozno, je osrednji moto nove in predstavljene knjige Iskanje smisla v življenju v srednjih in poznejših letih dr. Davida Guttmanna v prevodu Rudija Medena in z uvodno besedo dr. Jožeta Ramovša.
Tiskovna konferenca
Človeku, ki živi v bivanjski praznoti, torej brez jasnega, nedvoumnega smotra, ki bi mu življenje osmišljal, je nujno treba pomagati najti smisel v življenju. Za to bi se morali zanimati in zavzemati prav vsi, ker bo današnji mladi rod že jutri stari rod in se bo prej ali slej prav tako znašel pred vprašanji, ki ne dajo miru današnjemu staremu rodu: Kaj je smisel mojega življenja? Sem naredil vse, kar se je od mene pričakovalo? Sem izkoristil vse priložnosti, ki mi jih je življenje nasulo v naročje? Sem bil kos spremembam, ki mi jih je prineslo življenje? Sem se zavedal dejstva, da bo življenja nekega dne konec, da je torej življenje nekaj hudo minljivega, ali pa sem dragoceni čas, ki mi je bil podarjen, potratil tjavendan?
Rudi Meden in mag. Ksenija Ramovš
Knjiga, ki sicer nagovarja tudi strokovnjake s področja gerontologije in logoterapije, je v prvi vrsti razmišljajoči vodnik za splošne bralce, ki se zavedajo svoje minljivosti in predvsem omejenosti svojega časa. In to ne glede na njihovo starost. Še posebej, ker je sodobni čas tako zelo obremenjen z neskončnimi obveznostmi, da nas temeljna vprašanja, ki bi nas morala usmerjati že od mladosti, pogosto presenetijo šele ob upokojitvi.
Urednica prof. Saška Ocvirk
Ta knjiga je sodoben, novomilenijski pristop k tem vprašanjem in njihovim odgovorom. Guttmann se kot dojemljiv Franklov učenec zaveda, da je z modrostjo in duhovitostjo ter navdušenjem nad življenjem mogoče dolgo ohranjati mladostnega duha ter težo starosti tudi precej odmakniti ali vsaj omiliti. Staranje namreč ne zmanjšuje naše moči, energije in želje po življenju, temveč jih preoblikuje, jim da nova spoznanja, cilje in potrebe. Če seveda v tem tehničnem in strojno usmerjenem svetu ne izgubimo stika s svojo dušo.
Mag. Ksenija Ramovš
V tej knjigi bodo bralci našli nov, ustvarjalen pogled na staranje in svež duhovni vidik življenja. Svoja spoznanja o iskanju smisla življenja črpa iz filozofije, psihologije, religije in gerontologije. S pomočjo primerov iz prakse in kratkih življenjskih zgodb pa bralcem ponuja tako intelektualni užitek kot tudi praktične smernice za življenje.
Naslovnica
Iz knjige
Ko rečemo, da je Guttmannova knjiga Iskanje smisla v srednjih in poznejših letih gerontološka logoterapija, to pomeni dvoje. Ne gre za sistematično gerontologijo, ampak s spoznanji o smislu osvetljuje celotno polje dela za kakovostno staranje in sožitje generacij. Prav tako to ni sistematična logoterapija (ki jih je Guttmann tudi pisal).
Dialog, ki je presegel samo knjigo
V tem delu daje logoterapija svoja spoznanja na voljo celostni gerontologiji, da bi lahko ta bila v resnici čim bolj celostna. Da je gerontologija celostna, mora temeljiti na vseh potrebah, zmožnostih in omejitvah človeka. Samo tako lahko pomaga h kakovostnemu staranju ljudi. Na ta način daje osnovo za razvijanje metod za človekovo uspešno iskanje smisla v starosti, da lahko radostno in z zdravim ponosom ozavešča življenjske sadeže, ki jih je doprinesel življenju, ter uspešno obdela boleče poraze, trpljenje, krivdo in smrt. Logoterapija je pri teh nalogah celostni gerontologiji nenadomestljiva sogovornica.
Matic Vidic
Za slovensko reko znanja o gerontološki logoterapiji je nov Guttmannov pritok velika obogatitev. Vsako znanje izvira iz drugih tal in kot potok teče po drugačnem terenu, da v sotočju obogati celotno reko. Pri tem dosega svoj smisel in motivacijo za lastni razvoj – gerontološka logoterapija je nenadomestljiv pritok v reko celostne gerontologije. Rast znanja je današnje najboljše orodje za razvoj. Široko, aktualno in poglobljeno znanje iščemo, da bi ga uporabili za smiselno usmerjanje lastnega staranja in za pomoč drugim pri njihovem starostnem zorenju v ponosnem veselju nad tem, kar so v življenju lepega doživeli, dobrega naredili in hudega zdržali.
Iz spremne besede dr. Jožeta Ramovša.
Prevajalec Rudi Meden
Predstavitev knjige je bil spominski praznik, ki ga je uvedla urednica Saška Ocvirk. Zbirka Smisel, kot je povedala, je edinstvena v mednarodnem ali svetovnem založniškem programu. CMD je gledano nazaj imela veliko sposobnost, pa tudi srečo, da je izdala množico knjig ter stkala odlične stike z mednarodnimi logoterapevti, psihologi, filozofi… Povezala je tuje in domače strokovnjake. V zbirki Smisel je izšlo kar šest knjig Viktorja E. Frankla, štiri knjige Elisabeth Lukas, dve knjigi Sebastjana Kristovića, po ena Gordona Allporta, Josepha B. Fabryja, Haddona Klinberga ml., Pinchasa Lapidea, Roberta C. Lesliea, Micaha R. Sadigha, Matica Vidica in Jožeta Ramovša. Nova omenjena knjiga je že enaindvajseta.
Zbirka Smisel ima 21 knjig
Poleg nove knjige je vdova mag. Ksenija Ramovš veliko povedala o svojem možu, sožitvju v strokovnem delu in družinskem življenju, pri čemer je bilo presenetljivo pričevanje, da je Jože bil bil doma in skrbel za otroke, sama pa potovala. Veliko sta strokovno sodelovala in rezultat je bil velik.
Vdova mag. Ksenija Ramovš
Pomemben je bil osebni stik z vsemi omenjenimi, saj so se srečevali doma, v Ljubljani, pa tudi v tujini. Tu je nastopil seveda še naš dr. Anton Trstenjak, ki je bil pred desetletji glavni povezovalec. Slišali smo pripovedi o humorju med njimi, pa tudi povednem molku, ki je izražal intelekt, ujemanje in povezanost.
Med knjigami
Svoj prispevek k predstavitvi sta dodala prevajalec Rudi Meden in mlajši logoterapevt Matic Vidic. Najbolj pomembna je bila misel o osamljenosti, starosti, starejši generaciji in nasploh fizičnemu odhajanju, ko bi ekonomske zadeve slehernega posameznika stopile v ozadje in dale prednost duhovnemu življenju. O tem piše Viktor Frankl v knjigah, kot so Človekovo iskanje najvišjega smisla, Moj odgovor življenju, Volja do smisla, Preslišani krik po smislu…
Prevod mora biti popolnoma razumljiv
Branje knjige je vsekakor večplastno, saj nastopajo mnogi svetovno znani ustvarjalci, umetniki, filozofi…, kot so Goethe, Nietzsche, Schopenhauer, Hemingway, Freud, Adler, Kierkegaard, Thomas Mann, Lev Tolstoj, Jonathan Swift, Seneka, Shakespeare, Camus, Balzac, Brecht, Einstein, Dickens, Bertrand Russell, Sokrat, Carl Gustav Jung, Karl Marx, Dickens, Bulgakov, Kundera… A za starejše bralce, ki jim je knjiga najbolj namenjena, bodo najbolj zanimiva sklepna poglavja.
Komentatorji
To so problemi fizičnega odhajanja, umiranja, samomorilnosti in evtanazije, ki ostaja ali postaja zelo aktualen problem, pa ne le v Sloveniji, o čemer pa seveda v knjigi tujega avtorja ne more biti analize. Jo je pa kot temo v tej knjigi mogoče primerjati z znanimi razmerami v Sloveniji. Pri tem pa se zdi, da problem evtanazije doma postaja “drugorazredna tema”.
Logoterapevti vsakršno evtanazijo zavračajo. V knjigi je precej analiz situacij, ko bi bila evtanazija navidez možna, a vedno se v podrobnejši predstavitvi primerov izkaže, da ni.
Pri samomoru pa je logična analiza povezana s trpljenjem drugih, zlasti sorodnikov in prijateljev.
O nesmrtnosti slavnih pa se zdi, kot da gre za komične prizore. Hemingwaya je ob spoznanju, da je postal slaven in nesmrten, popadla groza in ni hotel oditi v Stockholm po Nobelovo nagrado. Nesmrtnosti se je bolj ustrašil kot smrti. Avtor knjige pa zamolči, da se Hemingway slovesnosti v Stockholmu ni mogel udeležiti zaradi poškodb po kar dveh zaporednih letalskih nesrečah v Afriki; v njegovem imenu je nagrado prevzel ameriški veleposlanik John M. Cabot.
Voditeljica Saška Ocvirk
Bistveno sporočilo knjige je enako kot je naslov Franklove svetovne uspešnice Kljub vsemu reči življenju da. Ta knjiga je vslovenščini izšla že v štirih ponatisih.
Omizje
David Guttmann (1932) je zaslužni profesor in nekdanji dekan Fakultete za socialno delo na Univerzi v Hajfi v Izraelu. Kot mednarodno priznan strokovnjak za logoterapijo je bil tudi osebni prijatelj Viktorja E. Frankla, utemeljitelja logoterapije. Leta 2003 je od fundacije Viktorja Frankla in mesta Dunaj prejel veliko nagrado za življenjske dosežke na področju logoterapije. Bil je predsedniški pooblaščenec na konferenci o staranju v Beli hiši, ustanovni član ameriškega Južnega gerontološkega društva (Southern Gerontological Society), akademski svetovalec Mednarodnega izobraževalnega centra Golde Meir za razvoj skupnosti in direktor Centra za preučevanje staranja na Državni katoliški šoli za socialno delo pri Ameriški katoliški univerzi. Kot avtor, soavtor ali urednik se je podpisal pod celo vrsto knjig, znanstvenih člankov in skupinskih monografij.
Mag. Ksenija Ramovš, magistrica sociologije, diplomirana socialna delavka in direktorica Inštituta Antona Trstenjaka. Desetletja je razvijala in uvajala programe za kakovostno staranje in sožitje med generacijami, npr. program za neformalne oskrbovalce, za preprečevanje padcev starejših, za medgeneracijsko prostovoljstvo in družabništvo itd., v katerih še vedno sodeluje, pripravlja metodološke smernice in piše priročnike. Terapevtsko, pedagoško, raziskovalno in razvojno deluje tudi na področju alkoholizma ter na preventivi omam in zasvojenosti. Je supervizorka z licenco Socialne zbornice in samostojna svetovalka v socialnem varstvu ter direktorica Inštituta za logoterapijo. November je mesec osveščanja o bolezni alkoholizma in drugih omam, prav alkoholizem pa je v naši družbi še vedno ena najpogostejših oblik zasvojenosti. Vse pogostejše so tudi nesnovne zasvojenosti, kot na primer z družbenimi omrežji in virtualnim svetom.
Danes je Martinovo, ki je v medijih vsesplošno slavljeno kot pitje novega vina, in to čim bolj množično.
Marijan Zlobec