Na Gospodarskem razstavišču bo od 23. do 29. novembra potekal že 42. Slovenski knjižmni sejem, največja založniška manifestacija, ki se je bila sicer začela na GR, a v zgornjih prostorih ob vhodu v kompleks GR, kar pomeni, da je današnji sejem, ki ga na prvi lokaciji sicer ni, nekajkrat večji. Takrat je bila slovenska literarna in knjižna produkcija skromnejša – do 2000 knjig letno, zadnja leta pa je blizu 6000. Na sejmu bo dostopnih knjig nekaj deset tisoč, obiskovalcev pa pričakujejo nad 60.000.
Lanski 41. SKS
Knjižni sejem bo za vse obiskovalce brezplačen, bolj je odprto vprašanje, kako bo z organiziranom obiskom zlasti šol, katerih dijaki redkokdaj sploh pridejo v Ljubljano. Nelogično je, da so nekateri sejmi v Sloveniji (Mednarodni obrtni sejem Celje, AGRA v Gornji Radgoni) veliko bolje obiskani, čeprav se slovenska knjiga dotika slehernega posameznika. Različne manifestacije, ki se dogajajo te dni v Ljubljani, namreč nagovarjajo bolj same sebe.
Glede na število prevodne literature, ki je v Sloveniji največja, bi sejem moral privabiti več tujih avtorjev, še posebej tistih, ki pišejo knjige s svetovno aktualnimi temami.
Na sejmu napovedujejo kar 300 posebnih dogodkov, v ospredju zanimanja bo kot posebna gostja Nemčija ali nemška literatura, obisk 42. SKS je napovedalo nekaj svetovno znanih avtorjev Dogodki bodo potekali od jutra, to je od 9. ure, do konca ali zaprtja ob 20. uri. Sedem dni.
Za zdaj so napovedali udeležbo 114 založb, kar pomeni, da niso uredili pogojev udeležbe malih založnikov z le nekaj izdajami na leto, ki si svoje drage stojnice ne morejo – ali pa ne želijo – privoščiti. Svoje knjige prodajajo po spletu ali v okviru svojih prireditev, kamor so povabljeni ali jim predstavitve organizirajo drugi.
V Sloveniji deluje več kot 400 registriranih založb z lastno mednarodno standardno knjižno številko ISBN. Statistika beleži še večje število občasnih izdajateljev (samozaložniki, društva in institucije, občinske publikacije in monografije, katalogi, e knjige, zvočnice…).
Letošnji slogan: Kalejdoskop (spo)znanja
Letošnje mesto v gosteh: Sežana
Letošnja država v fokusu: Nemčija
Na 42. Slovenskem knjižnem sejmu bo v središču Nemčija in z njo bogat prostor literarnega srečevanja med Slovenijo in Nemčijo.
Sejem bo zaznamoval letošnji največji slovenski literarni jubilej – stota obletnica rojstva pesnika Srečka Kosovela. Tako bodo sodelovali mladi iz Sežane s svojim nastopom s poudarkom na glasbi. To bo prvi dogodek na Odru mladih 23. novembra
Srečko Kosovel živi v svetu otrok in mladih v Sežani – od prvih srečanj s poezijo v vrtcu do izvirnih mladostnih interpretacij. V mozaiku zgodb in podob boste spoznali, kako nove generacije odkrivajo pesnikov svet ter njegovi poeziji dajejo nove oblike in pomene.
Kosovelu bo posvečenih še nekaj dogodkov, med njimi Kosovelova aktualnost 100 let po smrti.
Kako brati Srečka Kosovela danes, sto let po njegovi smrti? Pogovor bo odprl vprašanje aktualnosti njegovega pesniškega in družbenokritičnega opusa. O Kosovelovi zapuščini in sodobnem branju bodo razpravljali Pia Nikolič, Aljoša Harlamov in Igor Harb.
Kot redni obiskovalci sejma dogajanje že poznajo, se bodo mnogi vračali na posamezne dogodke ali večkrat. Prav tako bodo potekala podeljevanja vsakoletnih nagrad, med njimi je založniška Schwentnerjeva za življenjsko delo na področju slovenskega založništva.
Med litearnimi nagradami jih je kar nekaj, med njimi težko pričakovana za najboljši literarni prvenec.
Prav tako je izredno privlačna velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma.
Ker imamo Slovenci radi lepe knjige, je zelo aktualna nagrada za najlepšo slovensko knjigo.
Knjige bodo v izboru razvrščene v naslednje skupine:
a) najlepše oblikovana knjiga za otroke in mladino,
b) najlepše oblikovana knjiga za odrasle,
c) najlepša knjižna zbirka,
d) najlepše oblikovani izobraževalni priročnik.
Nagrajena bo tudi najboljša poslovna knjiga.
Dogodki bodo po že objavljenih urnikih potekali na Stojnici, v Dvorani Martina Žnideršiča, na Glavnem odru, na Pisateljskem odru, Odru mladih, Pogovorni postaji, Založniški akademiji, na Stripovskem kotičku ter na stojnicah samih razstavljalcev.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec