Tiskovna konferenca Festivala Ljubljana v Viteški dvorani Križank je napovedala drugi del festivala in s tem prvi teden stopnjevanega programa, nekako do 26. avgusta, ko je Darko Brlek, umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana napovedal novo srečanje z novinarji. Kot kaže, so mnogi dogodki že razprodani ali pa je na voljo nekaj slabših vstopnic, tako da bo treba pohiteti. Predstavitev je veljala najprej dogodkom v tem tednu. O drevišnjem koncertu je spregovoril gost, argentinski bandoneonist Marcelo Nisinman.
Tiskovna konferenca v Viteški dvorani Križanke, vse fotografije Marijan Zlobec
Drevi ob 20.30 bo v Poletnem gledališču Križanke izjemen koncert z izvedbo Marie iz Buenos Airesa Astorja Piazzolle. Predstava bo izvedena v izvirni španščini, s prevedenim tekstom v slovenščini in angleščini. V glavnih vlogah bo nastopilo več tujih odličnih gostov ter v ansamblu nekaj domačih in tujih inštrumentalistov.
Darko Brlek predstavlja festivalski program
Astor Piazzolla je s tango nuevo ustvaril prepoznaven glasbeni jezik, ki presega plesne in žanrske okvire. María iz Buenos Airesa, nastala v sodelovanju s pesnikom Horaciom Ferrerjem, je nenavadna glasbena drama, v kateri lik Maríe simbolizira Buenos Aires v vsej njegovi strasti, temi in poetični razklanosti. Delo združuje tango, jazz, govorjeno besedo in petje v ritualno zvočno izkušnjo, ki ostaja ena najdrznejših Piazzollovih stvaritev.
Marcelo Nisinman
Astor Piazzolla velja za osrednjo osebnost tanga, ki ga je preoblikoval v drzno, modernistično obliko, znano kot tango nuevo. Ta združuje izrazno intenzivnost plesa z elementi jazza, kontrapunkta in sodobnih harmonskih postopkov ter je postala globalni fenomen.
María iz Buenos Airesa je »tango operita«, prvo skupno delo skladatelja in pesnika Horacia Ferrera, sprva zasnovana za radio.
Tiskovna konferenca
Delo je izrazito nadrealistično, prežeto z elementi psihoanalize, religioznih aluzij in urbane folklore; v središču pa stoji lik Maríe, utelešenje Buenos Airesa, njegove senzualnosti, nasilja, mistike in družbenih protislovij. Rezultat je nenavadna, skoraj ritualna glasbena drama, ki preseže žanrske meje in ostaja eno skladateljevih najdrznejših in najvplivnejših del.
Marcelo Nisinman
Glasbeno zasedbo vodi argentinski bandoneonist Marcelo Nisinman, ob njem pa nastopajo nizozemsko-britanski violinist Daniel Rowland in slovenska violinistka Jerica Kozole, slovenska violistka Maja Rome, srbsko-francoska violončelistka Maja Bogdanović, črnogorsko-slovenski kontrabasist Zoran Marković, v Parizu izšolana ukrajinska pianistka Natacha Kudrytska, italijanski kitarist Alberto Mesirca, slovenska flavtistka Irena Kavčič ter slovenska tolkalca Špela Cvikl Flis in Jan Cibej.
V vokalno-dramatičnem delu bo vlogo Maríe oblikovala čilsko-švedska mezzosopranistka Luciana Mancini, tenorsko vlogo bo odpel argentinski tango pevec Rubén Peloni, recitatorja pa bo interpretiral portoriški recitator Daniel Bonilla-Torres.
Marcelo Nisinman
Poletno gledališče Križank z glasbeno zasedbo:
Marcelo Nisinman, bandoneon
Daniel Rowland, Jerica Kozole, violina
Maja Rome, viola
Maja Bogdanović, violončelo
Zoran Marković, kontrabas
Irena Kavčič, flavta
Natacha Kudrytska, klavir
Alberto Mesirca, kitara
Špela Cvikl Flis, Jan Cibej, tolkala
Zasedba:
María: Luciana Mancini
El Payador: Rubén Peloni
El Duende: Daniel Bonilla-Torres
Marcelo Nisinman je spregovoril o svojih stikih s samim Astorjem Piazzollo, ko je bil še zelo mlad in se je komaj začel učiti igranja na bandoneon. Mario iz Buenos Airesa je izvajal z različnimi izvajalci po svetu. Poznal je in sodeloval z violinistom Gidonom Kremerjem, ki je tudi v Ljubljani leta 1997 gostoval s Cremerata Baltica na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s kombinacijo Letnih časov Vivaldija in Piazzolle. Obstaja možnost, da bi to izvedli v aranžmaju za ansambel harmonik in najboljšimi solisti. Brlek je napovedal, da bomo Piazzollo sčlišali v takem prpogramu prihodnje leto.
Na vprašanje o Mariji iz Buenos Airesa, kakšna in kdo je ta Marija; ali zgolj ženska s tem imenom ali pa Mati Martija, Jezusova mati ? Odgovor Nisinmana je bil, da je Marija vse to, hkrati pa opozoril na zgodovino Argentine, ko je prišlo do množičnega indijanskega masakra v 16. stoletju… O samem ansamblu, ki bo nastopil drevi, pa je omenil, da nekateri z njim sodelujejo že dolgo in seveda nastopajo s koncerti po svetu (Zoran Marković, Natacha Kudritskaya, Alberto Mesirca).
Nisinman je govoril tudi o pestrosti same glasbene vsebine, različnih tipov tangov ali melodij; delo ustvari vzdušje, ki v občinstvu vzbudi različna močna čustva. Glasba novi tango (tango nuevo) odraža čas in okolje svojega nastanka, in kot smo opazili na koncertih v zadnjih 25, 30 letih, postaja Piazzolla izjemno popularen in izvajan tudi v slovenskem kulturnem prostoru.
Sergej Krilov
Že v torek, 18. avgusta, ob 20. uri bo v Dvorana Marijana Kozine celovečerni koncert z naslovom Ko Bach navdihne sodobnost ozoroma Brezčasni Bach. Kot gost bo nastopil svetovno znani violinist Sergej Krilov, ki se ga starejši obiskovalci spominjamo z njegovih prejšnjih gostovanj, s Simfoniki RTV Slovenija in Antonom Nanutom je igral v Slovenski filharmoniji, recital s klavirjem pa je imel v Križevniški cerkvi. Tokrat se vrača na 74. Ljubljana Festival sa posebnim programom in kot gost Ensemble Dissonance. V bistvu bo dirigent in solist.
Sergej Krilov je predstavil koncertni program, ki bo povezal tradicijo in sodobnost, ko je predstavil tako Šnitkeja kot Ezia Bossa. Spominjal pa se je svojih stikov in koncertov v Ljubljani. Zelo je pohvalil kvaliteto in profesionalnost Ensembe Dissonance. Še posebej je poudaril ansamblov entuziazem in fantastično skupno delo.
V glasbeni zgodovini zadnjih dvesto let velja Johann Sebastian Bach za osrednjo skladateljsko osebnost, v kateri so številni prepoznali uresničeni ideal formalne in duhovne popolnosti. Med deli, ki razkrivajo njegov ustvarjalni razpon, sta tudi violinska koncerta, nastala verjetno v Köthnu ali pozneje v Leipzigu. Koncert v a-molu v melodičnosti in virtuoznosti jasno kaže vpliv Antonia Vivaldija, medtem ko Koncert v E-duru italijanski model bolj svobodno predeluje. Med obema bo zazvenela zgodnja, serialna Violinska sonata št. 1 polistilista Alfreda Šnitkeja, ki se mestoma ironično ozira k baročni tradiciji. Program zaokroža Esoconcerto italijanskega skladatelja Ezia Bossa, neposredno navdihnjen z Bachovim kompozicijskim mišljenjem.
Ensemble Dissonance se vse bolj uveljavlja kot ena najprožnejših in najradovednejših domačih komornih zasedb. Njegovi člani, priznani glasbeniki iz vodilnih slovenskih orkestrov in pedagoških ustanov, se posvečajo oblikovanju programov, ki s premišljenimi dialogi med slogovnimi obdobji razpirajo nove poslušalske perspektive. Redno koncertirajo po Sloveniji, organizirajo lasten komorni cikel ter sodelujejo s številnimi uglednimi skladatelji in solisti. Tokrat se jim pridružuje ruski violinist in dirigent Sergej Krilov, glasbenik z izrazito širokim repertoarjem. Od leta 2008 deluje kot glasbeni direktor Litovskega komornega orkestra, kjer redno nastopa v dvojni vlogi solista in dirigenta ter izvaja dela od baroka do sodobne glasbe.
Program:
Marijan Zlobec