Od brezčasne Bachove polifonije s sodobnimi odmevi do iskrive elegance Wolfganga Amadeusa Mozarta in Haydna – Dvorana Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji bo prihodnji teden stičišče dveh izjemnih komornih večerov 74. Ljubljana Festivala. Na odru Slovenske filharmonije se bosta zvrstili izkušeni zasedbi Ensemble Dissonance in Münchenska komorna filharmonija dacapo, družbo pa jim bosta delala dva priznana solista.
Baročna brezčasnost v objemu sodobnosti
Prvi večer, v torek, 18. avgusta, ob 20.uri v Dvorani Marjana Kozine, prinaša premišljen preplet Bachove baročne dediščine in njenih sodobnih odmevov. Spored koncerta Brezčasni Bach bo odprl melodični Koncert za violino in godalni orkester v a-molu, BWV 1041, ki mu bo sledila z ironijo in dvanajsttonsko strukturo navdihnjena Sonata št. 1 za violino in komorni orkester Alfreda Šnitkeja. V drugem delu bo po svetlejšem Bachovem Koncertu za violino in godalni orkester v E-duru, BWV 1042 večer sklenil čustveno siloviti Koncert št. 1 za violino, godalni orkester in timpani, »Esoconcerto« Ezia Bossa, napisan kot skriti poklon Bachu, Vivaldiju in Mendelssohnu.

Sergej Krilov
Spored bo oživel Ensemble Dissonance, rezidenčni komorni orkester Festivala Ljubljana pod vodstvom koncertnega mojstra Benjamina Ziervogla Zasedba, ki jo je ustanovil violončelist Klemen Hvala, povezuje vodilne slovenske glasbenike ter pomembno sooblikuje kulturni utrip prestolnice. Na odru se jim bo pridružil svetovno priznani violinist in dirigent Sergej Krilov. Dolgoletni glasbeni vodja Litovskega komornega orkestra in profesor na Konservatoriju v Luganu bo prevzel dvojno vlogo solista ter dirigenta. Zasedbi bo dodal neponovljiv izrazni pečat – ne le s svojo virtuoznostjo na dragoceni Stradivarijevi violini iz leta 1710, temveč tudi kot izvajalec, ki je Bossov »Esoconcerto« kot prvi posnel za ugledno založbo Sony Classical.
Klasična eleganca skozi mladostno virtuoznost
Drugi večer, v sredo, 19. avgusta, ob 18.00, prinaša preplet klasicistične lahkotnosti in slogovne dovršenosti. Uvod bo posvečen zgodnjima opernima uverturama Wolfganga Amadeusa Mozarta k deloma Lažna vrtnarica ter Apolon in Hijacint, zgovornima pričevanjema skladateljeve zgodnje dramatske zrelosti. Osrednja točka bo Koncert za violončelo št. 2 v D-duru Josepha Haydna, eno najelegantnejših del repertoarja, znano po popolnem ravnovesju med virtuoznostjo in plemenito liričnostjo. Spored bo po impresionistično obarvani Ariji in plesu Fredericka Deliusa sklenila svetla Mozartova Simfonija št. 29 v A-duru.

Ettore Pagano
Interpretacijo bo prevzela Münchenska komorna filharmonija dacapo pod taktirko Franza Schottkyja, učenca legendarnega Sergiuja Celibidacheja. Bavarski orkester bo združil moči z mlado italijansko zvezdo na violončelu Ettorejem Paganom. Ta večkrat nagrajeni virtuoz, med drugim dobitnik prestižne nagrade Franca Abbiatija za najboljšega italijanskega dirigenta, bo zaigral na dragocen instrument beneških mojstrov Ongaro iz leta 1777. Ob izvedbi dela Josepha Haydna Pagano poudarja: »Filološka pozornost do sloga je po mojem mnenju pomembna, vendar ne toliko kot branje na sodoben način. Glavni cilj mora biti vedno ta, da z današnjimi sredstvi posredujemo tisto, za kar menimo, da je najbližje določenemu slogu.«
Marijan Zlobec
