Kaj človeka najbolj spremeni? Potovanje, beg v neznano ali srečanje z drugim človekom? Na to vprašanje odgovarja roman Kjer teče košuta, letošnji prejemnik nagrade modra ptica, v katerem Maja B. Kranjc preplete zgodbi dveh mladih ljudi, ki ju ločuje skoraj vse – in poveže en sam nepričakovan dogodek.
Maja B. Kranjc
Ona je slovenska gimnazijka, ki bi najraje pobegnila pred odraslostjo in svetom, v katerem imajo drugi zanjo pripravljene odgovore. On je sirski fant, ki je moral zaradi vojne zapustiti dom in se podati na nevarno pot v neznano. Oba bežita, vsak iz svojega razloga. Ko se njuni poti križata, se začne zgodba o zaupanju, odgovornosti in moči srečanja, ki spremeni oba.
Čeprav roman odpira teme begunstva, vojne, odraščanja in identitete, v svojem jedru govori o nečem univerzalnem – o trenutku, ko človek stopi iz znanega sveta in je prisiljen na novo premisliti sebe in druge.
»Pravzaprav nisem želela govoriti o begu,« pravi avtorica. »Prvi vzgib pisanja je bilo iskanje spremembe. (…) Pravi zasuk ni sprememba prostora, temveč sprememba v mišljenju, čustvovanju, v tem, kako doživljamo stvari.«
Prav ta misel prežema roman. Beg je le začetek. Resnična pot se zgodi v človeku.
Maja B. Kranjc (1978) je dramaturginja, klinična psihologinja, pesnica in pisateljica. Po pesniški zbirki Mreža na dlani in romanu Klopotec je Kjer teče košuta njen drugi roman. Pri pisanju ne izhaja iz vnaprej izdelanih načrtov, temveč zaupa svojim literarnim junakom. Kot pravi sama, jim skuša prisluhniti in jim pustiti, da jo med pisanjem presenetijo.
Njena dvojna poklicna izkušnja – literarna in psihološka – se kaže v izjemno prepričljivih likih. Glas uporniške najstnice je živahen, duhovit in neposreden, pripoved sirskega fanta pa zadržana in pretresljiva. Med njima nastane dialog, ki presega kulturne in geografske razlike ter odpira prostor za razmislek o empatiji, predsodkih in človeški bližini.
Roman je žirijo nagrade modra ptica prepričal z zrelo pripovedjo in psihološko poglobljenostjo. Hkrati nagovarja eno ključnih vprašanj našega časa: kako razumeti človeka, katerega življenjska izkušnja je povsem drugačna od naše.
Dobitnica nagrade modra ptica s člani žirije, urednicami Mladinske knjige in nominiranci za nagrado
Članica komisije je bila tudi Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige in direktorica Cankarjeve založbe, ki je ob izidu nagrajenega romana povedala: “Romani, nagrajeni z modro ptico, imajo v javnosti pogosto razgibano življenje – bralci jih berejo po svoje, stroka nekatere med njimi nominira za kresnika, drugi so celo predlagani za maturitetno branje ali mednarodne nagrade. Kam bo vodila pot romana Maje B. Kranjc Kjer teče košuta, je težko napovedati, z gotovostjo pa lahko rečem, da bi ga tudi danes brez zadržkov uvrstila v najožji izbor. Ob vnovičnem branju po izidu sem v to še bolj prepričana. V skrivnostnem bralskem trikotniku med avtorico, urednico in zgodbo se je namreč od izbora do izida marsikaj zgodilo: besedilo je postalo še bolj izčiščeno, ob tem pa je ohranilo svojo prvotno atmosfero, močan avtorski glas in prepričljivo romaneskno formo, odprto za različne interpretacije.
Roman je uredila Tanja Božić, ki se je uredništvu leposlovja Mladinske knjige pridružila marca letos. Na vprašanje, kaj je bilo pri urejanju romana zanjo največji izziv, je povedala: “Kot pri vseh rokopisih sem čutila veliko odgovornost, da v besedilu prepoznam in z uredniškimi predlogi ojačam njegove močne točke ter hkrati presodim, kje ostaja še nekaj manevrskega prostora za predelavo. Ker je bila to prva knjiga izvirnega leposlovja, ki sem jo urejala kot urednica pri Mladinski knjigi, ima zame tudi simbolno vrednost novega začetka.” Dodala je, da se ji zdi “odkrivati in podpirati sodobne slovenske piske in pisce na natečajih in tudi izven njih ključnega pomena – ne samo zaradi dobre kondicije slovenskega leposlovja, ampak tudi zaradi kulture in družbe na splošno”. Na vprašanje komu bi priporočila knjigo v branje, je rekla: “Če bralci iščejo napetost in duhovitost, ju bodo s to knjigo dobili, če se pa prepuščajo poletni melanholiji in bi radi kaj bolj liričnega, pa je tudi pravo branje za njih. Skratka, priporočam jo vsem.”
Od prve podelitve leta 2012 je modra ptica postala ena najpomembnejših literarnih nagrad za še neobjavljene rokopise v Sloveniji. Natečaj, ki ga Mladinska knjiga od leta 2016 razpisuje bienalno, je odprt tako za uveljavljene avtorje kot za literarne prvence in predstavlja pomemben vir novih knjižnih glasov.