Nove knjige Založbe ZRC – Zbirka Pamflet (1)


Založba ZRC je pred počitnicami pripravila še eno tiskovno konferenco s predstavitvijo novih knjig. Kot smo slišali, pa je še cela vrsta knjig v tiskarni in jih bodo predvidoma predstavili septembra. Skupaj naj bi letos izšlo okrog osemdeset knjig, večinoma avtorjev iz mnogih Inštitutov ZRC SAZU, zunanjih sodelavcev in aktualnih prevodov. 

Naslovnice novih knjig v zbirki Pamflet

Knjižne zbirke v posameznh serijah ali tematskih sklopih se širijo in dobivajo še močnejše profile. Med najbolj aktualnimi zbirkami je Pamflet. Tu izhajajo najbolj sveže knjige s področja svetovnega političnega dogajanja in ki jih druge založbe ne bi izdale.

Direktor Založbe ZRC mag. Aleš Pogačnik, foto Marijan Zlobec

ZRC SAZU se je pridružila obeleževanju obletnice nakbe, ki se je Palestinci spominjajo 15. maja in označuje trajno razselitev, razlastitev in etnično čiščenje več kot 750.000 palestinskih Arabcev med ustanovitvijo države Izrael leta 1948.

Ob tej priložnosti so pri Založbi ZRC pripravili troje knjižic, od tega sta dve neposredno na temo palestinskega vprašanja. Ena pa se ga dotika posredno, saj gre za prevod treh govorov Maximiliena Robespierra: o preskrbi z živežem 2. decembera 1792, o novi deklaraciji človekovih in državljanskih pravic 24. aprila 1793 in o ustavi 10. maja 1793, ki so izšli pod naslovom Pravica do življenja.

»Govore smo prevedli po objavi: Oeuvres de Maximilien Robespierre, Tome IX, Discours (4e Partie), Septembre 1792–27 Juillet 1793, ur. Marc Bouloiseau, Jean Dautry, Georges Lefebvre in Albert Souboul (Pariz: Presses Universitaires de France, 1958).

Po tej izdaji smo prevzeli tudi nekatere besedilne različice in uredniške opombe, nekaj opomb pa je nastalo ob slovenskem prevodu oz. izdaji. Besedila smo primerjali z objavami v delih Maximilien Robespierre, Textes choisis, Tome 2 (août 1792 – juillet 1793), ur. Jean Poperen (Pariz: Éditions sociales, 1957) in Maximilien Robespierre, Pour le bonheur et pour la liberté: discours, ur. Yannick Bosc, Florence Gauthier in Sophie Wahnich (Pariz: La Fabrique Éditions, 2000) ter se odločili za nekaj popravkov,« so zapisali uredniki knjige.

Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar, foto Marijan Zlobec

Štirinajsti Pamflet prinaša prevod komentarja, ki ga je kanadski zgodovinar Yakov M. Rabkin napisal po izraelskem bombardiranju znane sinagoge v Teheranu 7. aprila 2026. Komentar je bil objavljen pod naslovom Israel bombed a Synagogue on Passover: Has it become a Danger to Jews and Non-Jews Alike? v več elektronskih medijih. V zbirki Pamflet je izšel z avtorjevim dovoljenjem, pod naslovom Sionizem: grožnja judom in nejudom

Petnajsti Pamflet govori o kraji, nasilju in laži, prizorišče pa je znova Izrael oziroma usoda Palestincev v njej! »Podobno kot Omer Bartov v deseti knjižici zbirke Pamflet z naslovom Neskončne pravice tudi David Shulman, izraelski indolog, antropolog, pesnik in aktivist, dokazuje, da je genocid v Gazi zgolj vrh ledene gore rasističnega ravnanja izraelske države, ki jo odločilno pospešuje nelegalna kolonizacija Desnega brega in drugih palestinskih delov skupne države,« so v predstavitvi zapisali uredniki. Kar je bilo v začetku predstavljeno kot »postranska« posledica spopadov po razglasitvi države, se je z leti izkazalo za premišljeno sistematično rasistično ravnanje konzervativne skrajne nacionalistične politike – ki jo je med drugim omogočil val masovnega priseljevanja iz Ukrajine, Belorusije in Rusije po letu 1991, opozarjajo.

»Revanšistično nastrojene posredne žrtve komunističnih režimov so v novi državi demonizirale vse, kar je napeljevalo na družbeno solidarnost. Ob privatizaciji velikega dela kibucev, ki je potekala hkrati z gradnjo naselbin ekstremističnih priseljencev iz ZDA na ukradenem ozemlju Palestincev, je bil to eden od poglavitnih razlogov za udejanjenje enega najbolj neumnih političnih načel zgodnjega devetnajstega stoletja. Gre seveda za von Clausewitzovo načelo, ki nas skuša prepričati, da je vojna zgolj nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Tudi Shulman je, podobno kot Bartov, eden najbolj pristojnih za kritiko dogajanja v svoji »drugi domovini«. Kot priseljeni judovski študent (iz ZDA), za katerim je izjemna akademska kariera, in polnopravni izraelski državljan že leta kritizira ravnanje izraelske vlade. S tem (med drugim) dokazuje, da vsi priseljenci niso fundamentalisti. In zato ni malo takih, ki se bojijo, da tudi on postal »postranska« žrtev oblastnikov, katerih ravnanje obsoja.”

Na kratko, Shulman v petnajstem Pamfletu pod naslovom Zlo na Zahodnem bregu razpravlja o razkroju izraelske države ter pri tem izpostavlja štiri vodila izraelske politike – da ozemlje med Jordanom in morjem pripada Izraelu, da je država metafizična entiteta, vzpostavitev apartheida ter maksima »če ne gre s silo, uporabi več sile« –, ki vodijo v divji militarizem in vzpostavljanje diktatorskega ali celo teokratskega Sistema, kjer so vsakršna kritika, odpor in upor razglašeni za antisemitizem.

Oto Luthar je predstavil vse tri knjižice in orisal še širši zgodovinski, pa tudi aktualni kontekst, iz katerega izhaja, da so možne spremembe samega političnega dogajanja, saj se nezadovoljstvo s sedanjo izraelsko politiko krepi, zdi se, da popušča nenehna ameriška podpora Izraelu, pa tudi vse več mladih Izraelcev zapušča svojo domovino, ker nočejo v vojno in ubijati. Luthar sam ima v Izraelu svoje intelektualne prijatelje, ki ga obveščajo, kaj se dogaja in morda ne pride v javnost. Vidimo pa posledice.

Zbirka Pamflet izhaja od leta 2020 in kot so zapisali njeni uredniki, Oto Luthar, Tomaž Mastnak, Martin Pogačar in Aleš Pogačnik, pamflet »vse od 18. stoletja služi kot svojevrstna državljanska oglasna deska: hoče angažirati državljanke in državljane, jih izzvati k razmišljanju in pripraviti do zavzemanja stališč. Nagovarja z jezikom, ki ga razumejo vsi.«

V šestih letih je v zbirki Pamflet izšlo 15 knjig. Ena od pomembnih skupnih lastnosti vseh je, da so majhnega formata in dostopne cene – največ po 5 evrov, odvisno od debeline in leta izida. Med prvimi v tej zbirki sta izšla Orwellova Fašizem in demokracija ter Ustava Republike Slovenije; obe sta že doživeli ponatis.  

Marijan Zlobec

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja