Zadnja tiskovna konferenca Cankarjeve založbe je imela velik poudarek na jubileju Ivana Cankarja. Urednik Sašo Puljarević je predstavil enega najpomembnejših projektov leta, v katerem praznujemo 150. obletnico Cankarjevega rojstva: zbirko Cankarjevih romanov v treh knjigah. Njegovi sogovornici sta bili dr. Alojzija Zupan Sosič in Maja Ravnikar, ki je poskrbela, da so Cankarjevi romani odslej dostopni tudi kot zvočne knjige.
Ob letošnji 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja je Cankarjeva založba izdala posebno integralno izdajo Cankarjevih romanov v treh knjigah: Tujci, Na klancu, Hiša Marije Pomočnice, Gospa Judit, Križ na gori, Martin Kačur, Nina, Novo življenje, Milan in Milena ter nedokončan roman Marta. Z izjemo Marte je vseh devet Cankarjevih romanov na voljo tudi kot e-knjiga in zvočna knjiga. Kot je na predstavitvi povedala Alojzija Zupan Sosič, je Cankarjeva aktualnost med drugim tudi v tem, da je že na začetku 20. stoletja v svojih delih obravnaval spolno nadlegovanje. V šestih od desetih romanov je kot glavno in zelo pomembno temo obravnaval spolno nadlegovanje in se takrat kot edini v evropski književnosti ukvarjal tudi z izkoriščanje otroškega dela in kasneje tudi otroškega telesa (Hiša Marije Pomočnice). Prav tako smo slišali, da je Cankar zagovarjal enakopravnost vseh ljudi in se zavzemal za pravice živali. Opozorila je še na sovpadanje Cankarjevih romanov iz začetka 20. stoletja s sedanjim časom oziroma začetkom 21. stoletja.
Poseben vtis ob branju Cankarjevih romanov se je strnil v izjavo, da Cankar ni lahek pisatelj in da ni bil “blebetač.”
Alojzija Zupan Sosič je, kot je bilo že predstavljeno, izdala tudi obsežno monografijo o Ivanu Cankarju.
Cankarjevi romani so znani in brani, razen Marte. V mednarodnem okviru je najslavnejši Martin Kačur, ki je v italijanskem kronološkem pregledu evropsko najpomembnejših romanov po letih pristal med petimi najboljšimi za leto 1905. Po romanu je nastal odličen film Idealist z Radkom Poličem v glavni vlogi. Žal ga ne predvajajo več. Podobno je s filmom Na klancu z glavno vlogo Štefke Drolc. Mlade generacije danes ne vedo, da to sploh obstaja.
Cankarjevi romani, pravi Cankarjeva založba, razkrivajo izjemni pripovedni razpon, od socialne kritike, psihološke poglobljenosti in simbolizma do pretresljvih zgodb o umetniku, človekovi osamljenosti, hrepenenju, ljubezni in družbeni krivici.
Izdajo dopolnjuje sodobna, folklorno navdihnjena likovna podoba akademske slikarke Tine Dobrajc, ki klasičnim besedilom daje novo vizualno razsežnost. Zbirka predstavlja celovit vpogled v Cankarjevo romaneskno ustvarjanje ter omogoča, da bralci spremljajo razvoj njegove poetike in idej skozi vsa ustvarjalna obdobja.
Nova izdaja romanov je Ivana Cankarja umestila v digitalni svet. Vse tri knjige so opremljene s QR – kodami, ki vodijo do zvočnih knjig v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS. Tam že lahko prisluhnemo zvočnim izvedbam vseh romanov. Projekt je podprlo digitalno uredništvo Mladinske knjige. Otem je spregovorila urednica Maja Ravnikar.
Raziskave branja in bralnih navad kažejo, da bralci posegajo po različnih formatih knjig: eni berejo samo tiskane knjige, drugi e – knjige, tretji poslušajo zvočnice.
“Da bi dosegli čim širše občinstvo, smo se odločili k sodelovanju povabiti igralca Blaža Šefa in Marjana Buniča, igralko Majo Kunšič in radijskega napovedovalca Ivana Lotriča, ki že od jeseni v studiu berejo Cankarjeve romane. V sodelovanju z RTV Slovenija pa smo objavili romana Hiša Marije Pomočnice in Na klancu, ki sta ju prebrala igralca Branko Jordan in Matej Puc. Izkušanja poslušanja Cankarjevih besedil v mobilni aplikaciji pokaže, da Cankar povsem suvereno deluje tudi v digitalnem okolju.” (Sašo Puljarević).
Slikarka Tina Dobrajc je o svojih naslovnicah povedala:
“Tokratno srečanje s Cankarjem je bilo zame drugačno, saj sem se z njegovimi deli srečala skozi proces likovnega ustvarjanja. Cankarjevi romani delujejo izjemno vizualno in atmosfersko močno. Njegovi simbolistični elementi in skoraj scenografsko grajenje prostora ustvarjajo občutek, da svet njegovih romanov ni le pripoveden, ampak uprizorjen.
Naslovnice sem razumela kot fragmente enega večjega prizora – tri samostojne podobe, ki šele skupaj tvorijo celoto. Likovno delo, ki je nastalo ob ponovnem prebiraju Cankarja, je tako nekakšen triptih v obliki ene same slikarske kompozicije. Platno zapolnjujejo med drugim ženske figure, živali, krajine s kozolci in predalpskim svetom v ozadju – vzdušje, ki povezuje Cankarjev čas s sodobnostjo, je bilo eno ključnih izhodišč pri nastajanju likovne podobe zbirke. Predstavljala sem si nekakšno kuliso notranjega in družbenega sveta – prostor moralne napetosti, socialne izključenosti, osame, revščine, tesnobe in hrepenenja – hkrati pa sem želela s svojim slikarskim pristopom premostiti časovno distanco med njegovim in našim časom.
21. stoletje Cankarju ne bi bilo tuje in predstavljam si, da bi mu bilo srhljivo aktualno – vojne, odtujenost, razslojevanje, prikrivanje moralnih razpok, sprenevedanje, a nad vsem tudi potreba po bližini, dostojanstvu in smislu. Tudi sama se v svojem delu pogosto ukvarjam z družbeno realnostjo, občutkom odtujenosti, ekologijo ter identiteto žensk in naroda, zato sem v Cankarju tokrat našla nepričakovano sodobnega sogovornika – v potrebi, da umetnost odstrani površino stvari in pokaže tisto rano, ki jo družba pogosto želi prikriti s premajhnim obližem.”
Vse tri knjige je uredil Sašo Puljarević.
Tina Dobrajc, foto Sloart
Tina Dobrajc (1984) se v svojem slikarstvu posveča problematiki okoljevarstva in geopolitičnih vprašanj, problematiki identitet in družbenega etiketiranja v oziru do položaja ženske v sodobni družbi. Osnovo njenih del predstavljajo imaginarne gozdne kulise, ki v svoji skrivnostnosti aludirajo na podobe predalpskega hribovja ter škofjeloške okolice. Hipoma prepoznavne so avtoričine ženske protagonistke, ki se pri starejših delih nahajajo v prednjem planu, v okviru novejše produkcije pa so le te nekoliko pomanjšane in se v svoji anonimnosti, z nošnjo različnih mask pomaknejo v ozadje. Z upodabljanjem domače ikonografije ter simbolov nacionalne in folklorne pripadnosti se nanaša na narodno mitologijo, kulturno identiteto in vprašanja družbenega spola, s čimer komentira sodobno družbenopolitično stanje na izjemno kritičen, temačen, pa tudi sanjav način. Večina njenih slik je ustvarjenih z akrilom na platno, v njenem impresivnem opusu pa najdemo tudi performans, video, uporabo tekstila, gledališko scenografijo in knjižno ilustracijo.
Marijan Zlobec