Na uvodnem koncertu 34. Mladih virtuozov smo slišali prav posebno kompozicijo slovenskega skladatelja Vinka Globokarja z naslovom ? Corporel. Z redko izvedbo je tolkalec Tine Lesten počastil 92. letnega Vinka Globokarja, ki živi na svojem domu v Parizu in bi težko prišel v Ljubljano. Zanimivo je, da je ? Corporel v mednarodni glasbeni publicistiki zelo podrobno predstavljena kompozicija, kot izvirna skladba pa je bila natisnjena pri slavni nemški založbi Peters. V programu je bil ? Corporel natisnjen brez uvodnega vprašaja, a je rokopis opremljen z njim. Zapisan je pred njim, kar pa ni isto, kot če bi bil dodan na koncu.
Tine Lesten med izvajanjem skladbe ? Corporel, vse fotografije Marijan Zlobec
Kot smo videli, je bila ljubljanska izvedba na podlagi z roko dopisanih faksimiliranih notnih listov. Pri predstavitvi upoštevamo opis na Wikipediji. To dokazuje, da je mednarodna muzikološka stroka do slovenskega ali slovensko – francoskega skladatelja, kot ga predstavljajo, bistveno bolj natančna, podrobna, poglobljena, obširna in nasploh našega umetnika zelo visoko ceni. To je po svoje razumljivo, saj Globokar ves čas, od svojih študijskih let, živi v Parizu, čeprav je več časa deloval tudi drugod, na primer v Nemčiji, manj v Italiji.
Ves čas pa je povezan še s slovensko glasbeno kulturo in je za svoj življenjski umetniški opus prejel Prešernovo nagrado. Doma je bil izvajan nekako od sredine sedemdesetih let dalje, to pa pomeni najmanj petdeset let.
Ves čas je sodeloval tudi s Festivalom Ljubljana. Bil je gost Simfonikov RTV, Slovenske filharmonije, Festivala Slowind, Koncertnega ateljeja DSS, Cankarjevega doma, Kogojevih dnevov, v Ljubljanski operi je bila izvedena njegova opera, s slovenskimi glasbeniki je nastopil na dunajskem festivalu Wien Modern… Kot se spominjam, je Globokar ? Corporel sam izvedel v Viteški dvorani Križank pred kakimi tridesetimi ali še več leti, a bi bilo treba to še preveriti.
Ta obsežnejša predstavitev pošilja pozdrave dragemu rojaku, s katerim sem se prvič srečal v IRCAM v Parizu v drugi polovici sedemdesetih let in kot novinar Dela imel z njim pogovor. Vinko Globokar se verjetno ne bo vrnil domov na kakšno svojo izvedbo, lahko pa izve zanjo. Zato bom tu dodal precej fotografij.
? Corporel je glasbena izvedba francosko-slovenskega skladatelja Vinka Globokarja iz leta 1985. Izvajalca poziva, naj uporabi svoje telo kot instrument s fizičnim udarjanjem po njem, hkrati pa uporablja tehnike slišne vokalizacije. Po mnenju Losangeleške filharmonije je »Corporel« protest proti ideji, da je instrument omejen na en zvok, in izjava, da lahko vsak instrument ustvari več zvokov. Izvedbe dela se pogosto izvajajo bosi in z golimi prsmi, kar vodi v določeno mero zadržanosti med nekaterimi udeleženkami. Beseda corporel pomeni »imeti opravka s telesom«. Pravijo tudi, da »Corporel« »na eni ravni razčlovečuje izvajalca, tako da ga spremeni v instrument in mu odvzame lupino civilizacije.« (LA Phil. Retrieved 2026-07-19).
Vinko Globokar je francosko-slovenski avantgardni pozavnist in skladatelj. Kompozicijo je študiral pri Lucianu Beriu in Karlheinzu Stockhausnu, nanj pa je vplival Mauricio Kagel, skladatelj instrumentalnih gledaliških del, znan po svoji neortodoksni uporabi instrumentov za ustvarjanje različnih zvokov.
Globokarjeva glasba se osredotoča na ustvarjalnost in prosto improvizacijo, s poudarkom na izvajalcu in njegovi interpretaciji skladbe. Mnogi raziskovalci menijo, da je ? Corporel protest proti temu, kar je imenoval “Badabum”, ideji, da lahko en instrument ustvari le en zvok, zaradi česar so skladatelji vsakič, ko je bil potreben nov zvok, dodali nov instrument svojim skladbam, namesto da bi ugotovili, kako dobiti nove zvoke iz že uporabljenih instrumentov. Globokar je trdil, da lahko vsak instrument ustvari več kot en zvok, tudi če ti zvoki niso naravni za instrument, in to točko v ?Corporelu utemeljuje s pisanjem celotne skladbe, ki kot instrument uporablja le telo in glas izvajalca. (Hills, Cory, “Graphic Notation as Means of Musical Gesture: examining percussion works by John Cage, Morton Feldman and Vinko Globokar.” PhD diss., University of Kansas, 2011, pp. 55–58.).
Globokar je naročil, da se skladba ? Corporel izvaja v platnenih kratkih hlačah, z golimi prsmi in bosimi nogami. To izvajalcu omogoča, da se neposredno udarja po koži, kar ustvari zvok, ki ga občinstvo sliši veliko lažje, kot če bi se udarjal skozi oblačila. (Mason, Karlyn Renee. “The Synthesis of Artistic Elements in Works for Theatrical Percussion.” Doctoral Essay, University of Miami, 2014, pp. 56–61).
Vendar to povzroča težave tolkalcem, ki izvajajo skladbo. Kot piše tolkalec Steven Schick: „Priznati je treba, da je za mnoge glasbenike tvegano, da nastopajo brez majice. Za ženske se te težave še poslabšajo.“ Ženske, ki so skladbo izvajale, so naredile več različic obleke, od izvedbe popolnoma brez majice, kot navaja Globokar, do izvedbe popolnoma oblečene. (Schick, Steven. The Percussionist’s Art: Same Bed, Different Dreams. University of Rochester Press, 2006, pp. 165–169).
V skladbi ?Corporel obstajata dve glavni kategoriji zvokov: tisti, ki jih proizvaja glas, in tisti, ki jih izvajalec ustvarja z udarci po telesu. Vokalne zvoke lahko nadalje razdelimo na izdihe pri soglasnikih “h”, “f”, “s”, “ššš” ter kotaljeni “r” in vdihe pri soglasnikih “t”, “p”, “k”, “g” in “d”. Globokar vključuje tudi razširjene vokalne tehnike poljubljanja zvokov, visokega in nizkega kokodakanja z jezikom, vdihov pri “ts” in vdihov z odprtim grlom. Drugi uporabljeni zvoki vključujejo škripanje zob, brenčanje, smrčanje, krike “Ah!” in na neki točki recitiranje citata. (Hills, Cory).
Tolkalni zvoki v skladbi nastanejo tako, da izvajalec z različnimi hitrostmi drsi po telesu in udarja po koščenih in mesnatih predelih od glave do stopal. V majhnem delu skladbe se uporabljajo tudi udarci in ploskanje. Natančna področja, ki se uporabljajo za ustvarjanje udarnih zvokov kosti in mesa, so prepuščena presoji izvajalca. (Hills, Cory).
?Corporel je razdeljen na šest delov, ki so ločeni s fermato, prehodnim delom in nato še eno fermato. (Hills, Cory). Ti deli prehajajo od raziskovalnega do vse bolj frenetičnih in nasilnih. Napredovanje v zadnjem delu skladbe prekine recitacija dela pesmi francoskega pesnika Renéja Chara: »Pred kratkim sem prebral naslednjo pripombo: Zgodovina človeštva je dolgo zaporedje sinonimov za isto besedo. Dolžnost je, da to ovržemo.«
Po nadaljevanju naraščanja napetosti se skladba konča z udarcem v trebuh, za katerega Globokar piše, da bi ga bilo treba izvesti, »kot da bi udarili nekoga drugega«. Izvajalec z udarcem izda še zadnji krik »Ah!« in skladbo konča »podvojeno« z »izbuljenimi očmi«.(Mason, Karlyn Renee. “The Synthesis of Artistic Elements in Works for Theatrical Percussion.” Doctoral Essay, University of Miami, 2014, pp. 56–61., Globokar, Vinko.?Corporel. 1985. Frankfurt; Leipzig: Henry Litolff’s Verlag; C. F. Peters, 1985. Print., Hills, Cory, “Graphic Notation as Means of Musical Gesture: examining percussion works by John Cage, Morton Feldman, and Vinko Globokar.” PhD diss., University of Kansas, 2011, pp. 69–71).
Partitura za ? Corporel je ročno napisana. Globokar skladbo piše na dveh notnih črtovjih, ki ustrezata zgornji in spodnji polovici telesa. (Mason, Karlyn Renee. “The Synthesis of Artistic Elements in Works for Theatrical Percussion.” Doctoral Essay, University of Miami, 2014, pp. 62–64). Vokali so napisani na najvišjem delu zgornjega notnega črtovja. Globokar v ? Corporel združuje standardne in grafične notacijske sisteme. Ritmični deli uporabljajo standardno notacijo s strogim metrom in tempom, medtem ko gesturalni deli skladbe uporabljajo grafično notacijo, pri čemer en centimeter vodoravnega prostora ustreza eni sekundi zvoka ali gibanja. (Mason, Karlyn Renee. “The Synthesis of Artistic Elements in Works for Theatrical Percussion.” Doctoral Essay, University of Miami, 2014, pp. 52–54, Hills, Cory, “Graphic Notation as Means of Musical Gesture: examining percussion works by John Cage, Morton Feldman, and Vinko Globokar.” PhD diss., University of Kansas, 2011, pp. 55–58).
Trdim soglasnikom sledijo pavze, mehkim soglasnikom pa črta, ki označuje trajanje, smer in hitrost. Drgnjenje, ki mu sledi ravna črta, se mora izvajati z enakomerno hitrostjo, medtem ko so gibi, ki jim sledijo nazobčane črte, namenjeni pospeševanju in upočasnjevanju. (Mason, Karlyn Renee. “The Synthesis of Artistic Elements in Works for Theatrical Percussion.” Doctoral Essay, University of Miami, 2014, pp. 56–61).
Polne in odprte notne glave se uporabljajo za predstavitev udarcev ob kostne površine telesa ali trde soglasnike v primerjavi z udarci ob mesnate površine telesa ali z razširjenimi vokalnimi tehnikami. ‘X’ se uporablja kot notna glava za predstavitev trzanja s prsti in ploskanja z rokami. Škripajoči zobje so predstavljeni z navpičnimi črtami, smrčanje pa je narisano kot navpične črte s puščicami, ki se kažejo v nasprotnih smereh.(Mason, Karlyn Renee. “The Synthesis of Artistic Elements in Works for Theatrical Percussion.” Doctoral Essay, University of Miami, 2014, pp. 62–64). Globokar vključuje tudi pisna navodila o položaju telesa izvajalca skozi celotno skladbo.(Hills, Cory).
V svoji knjigi The Percussionist’s Art tolkalec Steven Schick ugotavlja, da pomanjkanje oblačil, ki jih nosi izvajalec v skladbi ?Corporel, spodkopava pričakovanja občinstva glede koncertne izkušnje. (Schick, Steven. The Percussionist’s Art: Same Bed, Different Dreams. University of Rochester Press, 2006, pp. 165–169).
Tolkalka Karlyn Mason trdi, da ranljivost izvajalca občinstvu omogoča, da se z njim poistovetijo. Ta odnos se še okrepi z brenčanjem, smrčanjem in zehanjem izvajalca med prehodi. Vse to so dejanja, s katerimi se lahko občinstvo poistoveti, zaradi česar je še bolj moteče, ko se izvajalec iz navidezne norosti znova pretepa. (Mason, Karlyn Renee).
Temu pretepanju nasprotuje del, v katerem izvajalec recitira besedilo iz Charove pesmi in je »… še vedno, končno osvobojen nalog glasbe in stikov gledališča …« (Schick, Steven). Globokar ponuja možnost recitiranja v izvirni francoščini ali jeziku, ki je materni jezik kraja izvajanja, in ne daje nobenih navodil o tem, kako naj se besedilo izgovori. To prepušča izvajalcu odločitev, ali bo to interpretiral kot trenutek lucidnosti sredi norosti ali kot vrhunec norosti. (Mason, Karlyn Renee)
Konec koncev, ker je telo instrument in ker niti dve telesi nista enaki, je vsaka interpretacija in izvedba dela ? Corporel drugačna. (Mason, Karlyn Renee, Schick, Steven). Schick trdi, da je vprašanje telesa kot univerzalnega in edinstvenega osrednjega pomena za delo ? Corporel in da je delo polno protislovij. (Schick, Steven).
Trdi, da je dihotomija med glasbo in gledališčem v delu ter poskus njune združitve vzrok za notranji konflikt in norost izvajalca, saj se le, ko se oba združita, lahko oblikuje kohezivna identiteta. (Schick, Steven). Ta boj se gradi do zadnje note dela, »… podobe skrajne fizične stiske kot posledice zunanjega izraza notranjega nemira.« (Mason, Karlyn Renee, Schick, Steven).
Dihotomija med glasbo in gledališčem
Tine Lesten je Globokarjevo zelo posebno delo interpretiral z vso potrebno natančnostjo in izrazno pestrostjo ter skladateljevimi navodili, a brez osebnega poznavanja s samim skladateljem glede morebitnih razlag ali navodil.
Čustvena stanja
Bistvena je avtorefleksija, ne pa meditacija, ker je skladba dinamična, a spet ne svobodna. Ni možno delati “po svoje”, ampak le po skladateljevi volji.
Avtorefleksija
Tu pa bi morda lahko nastal poseben soskladateljski portret, ki bi izvajalca osvobodil pred Globokarjevo torturo ?
Popoln nadzor
No, Vinko Globokar takega tolkalskega upora ne bi toleriral. Je pa možen.
Petje po notah
Unikatnost izvajalca pa je vendarle vsaj malo vplivna ali drugačna. Morda bo drugič ?Corporel izvedla gola tolkalka v kratkih hlačah in bosa.
Stiska
Počasno vleganje
Ritual
Vse je pod nadzorom
Na tleh
Celostna podoba
Že stoje
Konec
Globokarjeve note so vzbudile veliko zanimanja
Globokarjev zapis
Brez not izvedbe ni
Edini stavek, ki ga tolkalec izgovori: “Pred kratkim sem prebral to trditev: Zgodovina človeštva je eno dolgo ponavljanje iste besede. Temu se je treba upreti !”
Globokarjev slovenski rokopisni zipis z zelenim flomastrom daje misliti, da je bil ta stavek dodan le za slovensko izvedbo ? Corporela.
Marijan Zlobec
