V mesecu maju v Ljubljano prihajajo švedski pisatelj Daniel Gustafsson, palestinsko-ameriška avtorica Susan Abulhawa, albanska predavateljica in pisateljica Lea Ypi in mlada bolgarska prozaistka Joanna Elmy. Vsi bodo gosti založbe Mladinska knjiga.
Fine de Claire v izvirniku
Kot prvi tuji gost MK bo 14. maja v Cankarjevem domu nastopil Daniel Gustafsson, švedski pisatelj in prevajalec iz madžarščine. V pogovoru iz cikla Literarne ekokrajine bosta njegova gostitelja Maša Jelušič in Andrej Blatnik, govorili pa bodo o Gustafssonovem romanu Fine de Claire in tujerodnosti, ki je ena od osrednjih tem njegovega pisanja.
Slovenska izdaja
Fine de Claire je roman o sedimentih, o usedlinah človekovega življenja, prav tako težkih in neprepustnih, kot sta lahko pokrajina ali zgodovina. Ko geologinja Helena sede v avto in se iz Stockholma odpelje proti jugu države in naprej na celino, mora za seboj pustiti veliko stvari. Pred njo je en sam cilj: gojišča ostrig na francoski atlantski obali, kjer se bosta na koncu njena preteklost in sedanjost združili v odločilnem dejanju. Potovanje čez neopazno drseče tektonske plošče je zgodba, pod katero se izpisuje še ena iz 19. stoletja: kolonialna zgodba o nasilju, zlorabi in rasizmu, ki v sedanjosti zadoni vsakič, ko se na naših krožnikih znajdejo vse cenejše ostrige. Je pa tudi zgodba o današnjem preseljevanju in priseljevanju, tako ostrig kot ljudi.
Švedski kritiki menijo, da je roman Srce teme kritika današnjega časa; kritika civilizacije in industrijskega izkoriščanja narave.
Knjigo je prevedla Lucija Stupica.
Daniel Gustafsson, foto Severus Tenenbaum
Daniel Gustafsson (1972) je pisatelj in prevajalec, predvsem iz madžarščine. Vsi prevodi Nobelovega nagrajenca 2025 Lászla Krasznahorkaija v švedščino so njegovo delo.
Susan Abulhawa, foto Header
Med 16. in 19. majem bo v Sloveniji palestinsko-ameriška pisateljica Susan Abulhawa, avtorica romana Jutra v Dženinu, ki je v slovenskem prevodu Lili Potpara izšel pri Cankarjevi založbi. V soboto, 16. maja 2026, ob 19. uri bo nastopila v Cankarjevem domu v Ljubljani, v nedeljo, 17. maja 2026, ob 19. uri pa v Sodnem stolpu v Mariboru. Oba pogovora sta del serije dogodkov Svobodna Palestina, ki ga s partnerji pripravljata zavod Divja misel in Gibanje za pravice Palestincev.
Izvirna naslovnica
Globoka in ganljiva človeškost romana Jutra v Dženinu palestinsko-ameriške pisateljica Susan Abulhawa nas prisili, da na nov način pogledamo enega od odločilnih političnih konfliktov sodobnega časa. Tragedija palestinskega ljudstva je bralcu približana skozi oči navadnih ljudi ter vzbuja empatijo brez sentimentalnosti. Delo je prevedla Lili Potpara, spremno besedo pa je napisal Ervin Hladnik Milharčič.
Na predstavitvi knjige (v Knjigarni Konzorcij oktobra 2023) smo slišali marsikaj konkretnega glede na ravno sedanje dogajanje, ki pa se v odnosih med Izraelci in Palestinci ni začelo leta 1956 ali 1967, ampak so nastajali problemi in trenja oziroma izgon Palestincev že v dvajsetih letih ali kar sto let nazaj.
Lea Ypi v britanski knjižnici
25. maja v Ljubljano prihaja v Veliki Britaniji živeča albanska avtorica Lea Ypi. V slovenščini že imamo prevod njene knjige Svobodna (Mladinska knjiga, 2024), v začetku maja pa bo na policah knjigarn tudi prevod njene nove knjige, Pokončna – pod oba prevoda se podpisuje Sanda Šukarov. Ypi bo v ponedeljek, 25. maja 2026, ob 19. uri gostja Srećka Horvata v pogovoru iz cikla Kritični kabaret v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, v torek, 26. maja 2026, pa se bo 11. uri srečala s študenti Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, ob 19. uri pa bo častna gostja predvečera festivala Forum Tomizza – v Pretorski palači se bo z njo pogovarjala književna prevajalka in jungovska analitičarka Breda Biščak.
Naslovnica
Svobodna s podnaslovom Odraščanje ob koncu zgodovine je leposlovni prvenec Lee Ypi, v katerem pripoveduje o svojem otroštvu v strogo nadzirani družbi komunistične Albanije, o zlomu sistema in prehodu v liberalni kapitalizem. V živahnem, humornem slogu ponudi dragocen vpogled v albansko družbo, o kateri se je zaradi politike popolne izjemno malo vedelo, in spodbuja k razmisleku o konceptu svobode.
Avtorica se je rodila v Albaniji leta 1979 v času stalinističnega režima, ki je bil obdobje solidarnosti in upanja, hkrati pa čas pomanjkanja in političnih čistk. Konec leta 1990 je komunizem oz. socializem padel, Albanija je postala demokratična večstrankarska država. A kmalu so se tovarne začele zapirati, službe so izginjale, država se je znašla na robu bankrota. Upanje stare generacije se je izjalovilo in Lea Ypi se je podobno kot drugi mladi morala soočiti z negotovostjo, ki jo je prinesla svoboda novega sistema.
Naslovnica
27. maja bo v Cankarjevem domu pogovor z bolgarsko pisateljica Joanno Elmy, avtorico romana Narejeni iz krivde, ki je v prevodu Boruta Omerzela letos izšel pri Mladinski knjigi.
Drzen bolgarski roman o dediščini družinskega nasilja in kolektivnih travm.
Romaneskni prvenec bolgarske avtorice Joanne Elmy je pretresljiva pripoved o treh ženskah – babici Evi, hčeri Liliji in vnukinji Jani – ki jih poleg sorodstva povezuje globoko zakoreninjen občutek krivde. Vsaka izmed njih nosi breme pritiskov in pričakovanj, ki jih nalagata družina in družba; vse tri se, vsaka po svoje, borijo za lastno identiteto.
Joanna Elmy
Nagrajeni roman o kolektivnih travmah tranzicijske generacije
Zgodba, ki se razteza od začetka komunizma do sodobne Bolgarije in izseljenske izkušnje v Ameriki, razkriva razpoke med generacijami, razpadle odnose med starši in otroki ter iluzijo življenja na zahodu. Joanna Elmy v njej iskreno in brez olepševanja spregovori o družinskem nasilju, migracijah in kolektivnih travmah tranzicijske generacije. Za roman je prejela najpomembnejšo bolgarsko nagrado za mlade avtorje in se že na začetku pisateljske poti uvrstila med najprodornejše glasove mlade bolgarske literature.
To je zgodba treh žensk, Eve, Lilije in Jane, zgodba babice, hčere in vnukinje, ki se vsaka po svoje borijo za preživetje. Eva si skuša zgraditi življenje v bolgarski monarhiji, njena hči Lilija v komunistični državi, vnukinja Jana pa se v času bolgarske tranzicije poda v obljubljeno deželo Ameriko.
Joanna Elmy v romanu iskreno spregovori o nasilju v družini, migracijah in kolektivnih travmah.
Marijan Zlobec