74. Ljubljana Festival v svojem bogatem poletnem mozaiku med drugim gosti štiri vrhunska glasbeno-scenska dela, ki jih povezuje motiv neusahljivega hrepenenja. Skozi prostranstva mističnega Orienta, biblijskih puščav, renesančne Verone in temperamentne Sevilje bodo pod zvezdnatim nebom oživela srečanja osebnih želja z neizprosnimi družbenimi pravili. Vrhunski svetovni umetniki bodo v poletnih večerih razpirali pahljačo čustev – od uničujoče strasti in tihe požrtvovalnosti do iskrive radosti, s katero ljubezen premaga še tako nemogoče ovire.
Mariborska predstava Puccinijeve Turandot, foto SNG Maribor/Tiberiu Marta
Stoletje usodnih ugank
Slovesno odprtje 74. Ljubljana Festivala bo 21. junija, ob 21.15 na Kongresnem trgu, zaznamovala stoletnica prve uprizoritve zadnje Puccinijeve mojstrovine Turandot. Pod taktirko Simona Krečiča, umetniškega direktorja mariborske Opere, bosta Simfonični orkester in Zbor Opere SNG Maribor oživila mistični svet kitajske princese. Pripoved o lepotici, ki postavlja snubce pred tri smrtno nevarne uganke, bo v naslovni vlogi interpretirala sopranistka Rebeka Lokar, uveljavljena izvajalka italijanskega repertoarja. Ob njej se po odmevnem lanskem nastopu na ljubljanski oder vrača svetovno priznani tenorist Jusif Ejvazov. Kot tatarski princ Kalaf bo upodobil edinega snubca, zmožnega preživeti princesine preizkušnje in s poljubom stopiti njen ledeni oklep. Celostno podobo predstave je zasnoval režiser in scenograf Filippo Tonon, zasedbo pa dopolnjujejo priznani solisti Sabina Cvilak v vlogi zveste Liù, Valentin Pivovarov kot Timur ter Martin Sušnik, Dušan Topolovec in Darko Vidic v vlogah ministrov. Skupaj z orkestrom in zborom bodo uprizorili pretresljivo dramo verizma o dokončnem zmagoslavju ljubezni.
(nedelja, 21. junija, ob 21.15, Kongresni trg)
Charles Dutoit, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Zvočni sijaj biblijske tragedije
Skladatelj Camille Saint-Saëns je v biblijski pripovedi o hebrejskem junaku Samsonu in njegovi usodni strasti do Filistejke Dalile ustvaril svojo najpogosteje izvajano operno mojstrovino. Čeprav delo Samson in Dalila temelji na zgodovinskem spopadu narodov, se partitura osredotoča na intenzivno notranjo napetost med Samsonovo herojsko dolžnostjo in Dalilino zapeljivo močjo.
Koncertna izvedba bo 9. julija ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjeva doma zazvenela pod vodstvom maestra Charlesa Dutoita, vodilnega svetovnega interpreta francoskega repertoarja. V naslovnih vlogah bosta nastopila kanadska mezzosopranistka Marie-Nicole Lemieux, znana po svojem izjemnem razponu od baroka do Richarda Wagnerja, ter avstrijski tenorist Nikolai Schukoff, ki slovi po markantnih nastopih v delih Johanna Straussa in Wagnerja. Ob spremljavi Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije ter večkrat nagrajenega Zbora NFM bodo oživeli razkošni prizori večnega konflikta med osebno srečo, močjo izdaje in usodo celotnega ljudstva.
(četrtek, 9. julija, ob 20. uri, Gallusova dvorana Cankarjevega doma)
Seviljski brivec, foto Teatro La Fenice/Michele Crosera
Beneški Feniks v barvah Sevilje
Beneško Gledališče La Fenice, v svetu operne umetnosti uveljavljeno kot eden njenih najprepoznavnejših simbolov, v Ljubljano prihaja z legendarno produkcijo Seviljskega brivca Gioachino Rossinija. Uprizoritvi 15. in 16. julija, ob 20.uri v Gallusovi dvorani Cankarjeva doma, bosta prestolnico spremenili v živahno Seviljo, prizorišče grofa Almavive in brivca Figara pri snubljenju lepe Rosine. V režiji Bepija Morassija uprizoritev oživlja tradicijo bel canta in Rossinijevo iskrivo glasbeno govorico, prepleteno z duhovitimi zapleti ter nepozabnimi arijami. Ansambel Gledališča La Fenice, poosebljajoč mitičnega ptiča feniksa s svojo zgodovino trojnega vstajenja iz pepela uničujočih požarov, v slovenski prostor prinaša avtentično italijansko energijo. Njihova interpretacija te komične mojstrovine dokazuje, da ljubezen s kančkom zvijačnosti in neusahljive življenjske radosti zmagovito premaga vse družbene ovire.
(sreda in četrtek, 15. in 16. julija, ob 20. uri, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
Predstava Romea in Julije Sergeja Prokofjeva, foto ADDA
Plesni utrip veronske tragedije
Najbolj prepoznaven balet 20. stoletja, Romeo in Julija, Sergeja Prokofjeva, ustvarjen leta 1935 na podlagi Shakespearove brezčasne tragedje, prihaja na ljubljanski oder v sveži in vizualno dovršeni interpretaciji. Uprizoritvi 24. in 25. avgusta, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjeva doma, obljubljata vrhunsko doživetje usodne zgodbe o mladih zaljubljencih iz Verone. Skladatelj je njuno pot uokviril z izrazito dramatsko zasnovo in barvito zvočno paleto, vanjo vključeni tenorski saksofon in mandoline pa glasbi podeljujejo specifičen mediteranski pridih.
Umetniško vizijo predstave vodi španska koreografinja Asun Noales, ustanoviteljica skupine OtraDanza. Glasbeno izvedbo bo v živo oblikoval Simfonični orkester Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom maestra Josepa Vicenta.
Vrhunski plesni ansambel, v katerem izstopajo Deivid Barrera, Rosanna Freda in Diana Grytsailo, bo s tehnično dovršenostjo in čustveno ekspresivnostjo pričaral večer, kjer vsak gib pripoveduje o sili, močnejši od smrti.
(ponedeljen in torek, 24. in 25. avgusta, ob 20. uri, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
Marijan Zlobec