Program 74. Ljubljana Festivala bo v juniju predstavil poseben segment Kino Križanke, ki se je bil uveljavil že lani. Letos napovedujejo dva filma, med njimi bo novi in nagrajeni film Belo se pere na devetdeset po istoimenskem romanu pisateljice Bronje Žakelj.
Projekcija filma v Križankah bo 9. junija ob 21. uri
Zgodba spremlja Bronjo skozi ključne prelomnice njenega življenja, od brezskrbnega otroštva, ki ga zaznamujejo starši, brat Rok, babica Dada ter drobne radosti, kot so kakav Benko, Albert keksi in navdušenje ob sarajevskih olimpijskih igrah, do trenutka, ko se svet nenadoma poruši. Po materini smrti zaradi raka se pri komaj dvajsetih letih tudi sama znajde pred isto boleznijo. Preizkušnje, ki sledijo, so težke in pogosto skoraj nepremostljive, a Bronja se z njimi spopada z mešanico bolečine, humorja in trdovratnega optimizma, ki jo žene naprej.
Prizor iz filma
Bronja Žakelj je na prvi predstavitvi svojega romana med drugim povedala, da se je knjige lotila, ker si je želela pisati in jo je pisala več let. Želela je pisati takšno literaturo, ki bi si jo želela sama brati, kot “polno esenco”, ne pa kot kakšen prazen tekst. O sami temi se ni spraševala, ampak ji je prišla nasproti sama: svoja družina. Najprej jo je začela pisati v pretekliku, nato pa je opazila, da je boljša pripovedna perspektiva sedanjik, zato je vse prvotno zapisano spremenila. Roman si ji tako pokaže kot nekakšen flesh, kot diapozitivi ali kot sekvence iz filma. Med pisanjem se je spominjala “za nazaj”; preteklost jo je vedno bolj zanimala in se je vanjo vživljala in se spominjala. O samem naslovu pa je povedala, do so bile to zadnje besede matere, preden je umrla za rakom, ko je bilo njej štirinajst let.
Bronja Žakelj, foto Marijan Zlobec
Skozi prvoosebno pripoved glavne osebe romana, deklice Bronje, se na prvih 77-ih straneh preselimo v 70. in 80. leta prejšnjega stoletja, kjer nam Bronja najprej predstavi svojo družino: lepo in oboževano mlado mamo Mito; očeta, s tipičnim stavkom »Opa, bato!«, štiri leta mlajšega brata Roka in Dado, babico po mamini strani. Mlada družina življenje v svojem blokovskem stanovanju na Vojkovi v Ljubljani deli z obiski Bronjinih in Rokovih stricev in tet, družinskih prijateljev, prijaznih sosedov. Kuhinja, ki nadomešča dnevno sobo, je središče Bronjinega sveta. Svet, ki je skozi oči odraščajočega dekleta opisan ganljivo živo in nostalgično, zlahka navduši vse, ki se še dobro spomnimo številnih drobcev takratnega vsakdana, omenjenih v knjigi: sličic albuma Sandokan, cigaret Filter 57, belih luknjičastih dokolenk, napitka Benko, skakanja elastike pred stanovanjskimi bloki, štafete mladosti, parnih in neparnih dnevov, Sarajevskih olimpijskih iger … Rdeča nit tega dela so pogosti prizori bližine med Bronjo in njeno mamo, ki jo prvoosebna pripovedovalka nagovarja že v prvem stavku romana. Vendar je svet Bronjinega otroštva samo zatišje pred nevihto. Ker nevihta pride. Temni oblaki so smrti med sorodniki in družinskimi prijatelji. Potem v Bronjin svet udari strela. Mamin rak. Šok, po katerem se nevihta ne poleže. In za nevihto namesto zatišja pride vihar. V središču viharnih vrtincev je tokrat Bronja. Ganljiv roman o doživljanju bolezni in izgub, o krhkosti medosebnih odnosov, borbi za življenje, upanju in brezupu, strahu, trpljenju in iskanju svetlobe v temi. Roman, ki noče biti samozadostna literarna umetnina, pač pa delo, iz katerega govori življenje samo, z vsemi krutimi bolečinami in udarci. Delo, ki spregovori tudi o tistem ostrem robu bližine smrti, o morju bolečine, po katerem največkrat plava vsak sam. (Iz objave Bronja Žakelj še v finalu za kresnika, Kritik.si)
Bronja Žakelj, foto Marijan Zlobec
Belo se pere na devetdeset je slovenski celovečerni film iz leta 2025, ki ga je režiral Marko Naberšnik. Scenarista sta bila Marko Naberšnik in avtorica romana Bronja Žakelj, na osnovi katerega je film nastal.
Snemati so začeli maja 2024. Svetovno premiero je film doživel 21. 8. 2025 na 31. filmskem festivalu v Sarajevu, kjer je prejel bronasto nagrado občinstva. Postal je najbolj gledani film v slovenskih kinematografih v letu 2025; do konca leta si ga je ogledalo več kot 71.000 gledalcev.
V Beogradu, foto Tanja Drobnjak
Film Belo se pere na devetdeset režiserja Marka Naberšnika je letos doživel premiero na Filmskem festivalu v Beogradu. Tako kot v Sloveniji celovečerec ni pustil ravnodušnih niti srbskih gledalcev, ki so dvorano zapuščali vidno ganjeni, poleg režiserja pa se je projekcije udeležil velik del ekipe.
Film je bil predvajan tudi na lanskem festivalu LIFE v Cankarjevem domu.
“Nastanek filma Belo se pere na devetdeset je bil edinstvena izkušnja. Soočanje z resnično zgodbo je terjalo poseben pristop. Ostati zvest izvirni zgodbi romana, po drugi strani pa razmišljati skozi filmske podobe, je terjalo veliko skrbne presoje. Poleg tega je zgodba o izgubi in družini pustila močan vtis tudi name osebno. Zaveš se, da je čas, ki ga še imamo pred seboj, dragocen, in prisotnost oseb, ki nam veliko pomenijo, nikakor ni samoumevna.” (Marko Naberšnik)
Film je mednarodna koprodukcija kar petih držav in traja 138 minut. Jezika v filmu sta slovenščina in srbohrvaščina.
Igralska zasedba:
- Lea Cok− Bronja Žakelj
- Anica Dobra− Dada
- Jurij Zrnec− Janez Žakelj
- Tjaša Železnik− Mita Žakelj
- Vladimir Tintor− Milan
- Iva Krajnc− Marina
- Saša Tabaković− Bojan
- Polona Juh − dr. Majcen
- Žiga Šorli− Rok Žakelj
- Mei Rabič − mlada Bronja
- Jaka Mehle − mladi Rok
- Jure Rajšp − Urban
Belo se pere na devetdeset
Drugi film na Kino Križanke
Tajni agent
Brazilija, 1977. Marcelo, tehnološki strokovnjak na begu pred lastno preteklostjo, se med karnevalskim vrvežem vrne v Recife, da bi se znova približal sinu. Mesto, ki ga je poznal iz mladosti, je zdaj prežeto z nadzorom, strahom in tihimi pogledi, ki mu sledijo na vsakem koraku. Kmalu spozna, da Recife ni zatočišče, temveč past, v kateri se prepletata represija in njegova lastna, dolgo zakopana resnica.
Režiser filma Tajni agent Kleber Mendonça Filho je znani brazilski filmski avtor: režiser, scenarist in producent. Svojo kariero je začel kot filmski kritik, leta 2002 pa se je posvetil filmskemu ustvarjanju, kjer je sprva režiral kratke filme in dokumentarce.
Kleber Mendonça Filho, r. 1968, foto Wikipedija
Njegovo kariero so zaznamovale nacionalne in mednarodne kritiške pohvale, njegovi filmi pa pogosto raziskujejo družbene, urbane in zgodovinske napetosti v Braziliji, s posebnim poudarkom na njegovem domačem kraju Recife.
Leta 2025 je Mendonça Filho za svoj film Tajni agent prejel nagrado za najboljšega režiserja na filmskem festivalu v Cannesu, v katerem je igralec Wagner Moura prejel nagrado za najboljšega igralca.
Film je prejel nagrado zlati globus kot najboljši tujejezični film 2025 ter nagrado kritikov.
Film bodo predvajali v Križankah 10. junija, ob 21. uri
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec