Predstavitev 74. Ljubljana Festivala v Rdeči dvorani Magistrata je vsako leto prvi praznik pred začetkom festivala v poletnih mesecih, a so se v resnici vstopnice v predprodaji začele prodajati že poprej in se bodo še do začetka aprila. Udeležba več kot deset glavnih sponzorjev in župana MOL Zorana Jankovića, pod vodstvom direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka zagotavlja pogoje za izvedbo programa v celoti, to je nad sto različnih dogodkov vseh glasbenih žanrov. 74. Ljubljana Festival bo letos še daljši, saj se bo začel z drugačno manifestacijo, ki smo jo tu že omenili. Gre za dogodek, ki še vzbuja radovednost in skrivnost. A medtem je bilo že objavljeno, da prihaja v Ljubljano eden slavnejših opernih ansamblov oziroma operna hiša Teatro La Fenice iz Benetk.
Glavni sponzorji 74. Ljubljana Festivala, foto Janez Platiše/FB
Slovenski obiskovalci Benetk, teh je vsako leto na tisoče, Teatro La Fenice morda bolj poznajo od zunaj kot po predstavah, ki se končajo pozno zvečer in je potem treba najti še pot do prenočišča, po drugi strani samo gledališče ni na tako atraktivni lokaciji kot so nekatere druge ustanove, cerkve, trgi, galerije, muzeji, a ima sijajno, prav posebno, stilno oblikovano notranjost, ki je drugačna od drugih italijanskih oper.
Župana MOL Zorana Jankovića vsi dobro poznajo
Pred desetletji so gledališče obnovili in ponovno odprli s predstavo Verdijeve Traviate pod dirigentskim vodstvom Lorina Maazela. Teatro La Fenice je znan tudi po vsakoletnem koncertu 1. januarja, ki se začenja nekako na sredini koncerta na Dunaju, tako da lahko preklopite televizijski kanal, ker tudi njihov koncert prenaša televizija. Programsko je bolj operni, z nastopom zbora in solistov, česar na Dunaju ni. Dunajski novoletni koncert je programsko avstrijski, beneški pa italijanski.
Vsi sponzorji so predstavili svoj odnos do Festivala Ljubljana in zakaj mu namenjajo denar
Teatro La Fenice bo v Cankarjevem domu gostoval z dvema predstavama slavnega Rossinijevega Seviljskega brivca, ki velja za eno najbolj vedrih in priljubljenih, briljantno napisanih oper vseh časov, z uverturo, ki spada med najboljše med vsemi in takoj pokaže genialnega skladatelja, teaterskega človeka, v poznih letih v Parizu kulinarika, iznajditelja slavnega zrezka Tournedos Rossini, ki ga velja poizkusiti, če ga le kje najdete na jedilnem listu. Je sijajen. (Več o njem si oglejte na spletnih straneh). Predstavi bosta 15. in 16. julija ob 20. uri v Gallusovi dvorani.
Darko Brlek je z veseljem predstavil gostovanje opere iz Benetk
Darko Brlek je omenil sodelovanje z Republiko Italijo, veleposlaništvom Republike Italije v Sloveniji, Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani ter z italijansko narodno skupnostjo pri nas. Spomnimo, da smo lani imeli gostovanje simfoničnega orkestra iz Rima, poprej opero in orkester Maggio Musicale Fiorentino z Zubinom Mehto, orkester milanske Scale z umetniškim vodjo Riccardom Chaillyjem, Mladinski orkester Luigi Cherubini z Riccardom Mutijem… Beneška opera je letos na festivalu prvič in se sami, tako kot mi, veselijo gostovanja pri nas. Program 74. Ljubljana Festivala bodo kmalu predstavili v Trstu, od koder pričakujejo veliko obiskovalcev.
Prizor iz Seviljskega brivca, foto Festival Ljubljana po Teatro La Fenice
V svetu opere beneško Gledališče La Fenice že stoletja velja za enega najprepoznavnejših simbolov glasbeno-gledališke umetnosti. Njegova dramatična zgodovina, prežeta z burnimi lastniškimi spori, je zaznamovana s kar tremi požari. Zadnji ga je leta 1996 uničil do tal, domnevno zaradi slabe električne napeljave. Tudi ime gledališča izhaja iz njegove »ognjene« zgodovine, saj la fenice označuje mitičnega ptiča feniksa, ki se vedno znova rodi iz svojega pepela. La Fenice pa ni le arhitekturna ikona, temveč tudi dom tradicije bel canta in njegovih štirih osrednjih predstavnikov: Rossinija, Bellinija, Donizettija in Verdija. Prav s komično mojstrovino Gioachina Rossinija, Seviljskim brivcem, bo ansambel beneškega gledališča julija gostoval v Cankarjevem domu. Brivec sicer ni nastal za beneško, ampak rimsko občinstvo; to je delo sprva zavrglo, saj ga je razumelo kot slabo kopijo istoimenske stvaritve nekega drugega italijanskega skladatelja. A zgodba mladega grofa Almavive, ki s pomočjo spletk brivca Figara snubi lepo Rosino, prepletena z značilno spevno, a obenem iskrivo in duhovito Rossinijevo glasbo, je hitro osvojila srca ne le italijanskega, temveč svetovnega opernega občinstva.
Avtorji predstave
Dinamična in privlačna predstava
»Vedno ustvarjaj Brivca! Vedno Brivca!« je Beethoven predlagal Rossiniju, ko se je srečal z njim na Dunaju. »Ne morem se znebiti misli, da je Seviljski brivec s svojo obilico resničnih glasbenih idej, komičnim žarom in resnico deklamacije najboljša opera buffa, kar jih obstaja.« Tako je Giuseppe Verdi leta 1898 zapisal francoskemu kritiku. Rossini ni nikoli napisal uspešnejše opere kot Barbiera. Še danes je to delo, ki je bilo premierno uprizorjeno v rimskem gledališču Teatro Argentina leta 1816, najbolj znana operna komedija na svetu. Skoraj vsaka arija v njej je glasbeni biser, vključno s Figarovim »Largo al factotum«, Basilijevo »La calunnia«, Rosinino »Una voci fa«, ansamblom »Zitti zitti, piano piano« in drugimi.
Ta Seviljski brivec, čeprav se na prvi pogled zdi zastarel, popolnoma poustvarja okolje produkcije v katerem koli italijanskem gledališču zgodnjega 19. stoletja. To je bil čas, ko je bila slavna tradicija popularne komedije, neposrednega potomca “commedia dell’arte” iz 16. stoletja, živa in zdrava, pevci pa so zabavali občinstvo z neposredno in privlačno komedijo.
Režija Bepija Morassija priča o pomenu zapuščine, ki nam jo je zapustil ta gledališki žanr, ki temelji na improvizaciji igralca, ki prihaja iz ljudstva in mora preprostim ljudem posredovati podobe družbenega življenja, pri čemer uporablja pisane kostume, glasbila in maske, oblikovane po prototipih takratne družbe.
Humor, ki tukaj zmaga z vso svojo neposrednostjo in pristnostjo, naredi tega Seviljskega brivca kot zelo prijetno in zabavno vizualno in glasbeno izkušnjo.
Opera traja približno 2 uri in 55 minut, vključno z enim odmorom.
Častni pokrovitelj dogodka je veleposlanik Republike Italije, nj. eksc. Giuseppe Cavagna. Dogodek organizirajo v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji.
Predprodaja vstopnic že poteka in bo trajala do 1. aprila.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec