Ljubljana gosti mednarodno elito 29 mladih pianistov iz 15 držav


V okviru 9. Zimskega festivala se bo v Slovenski filharmoniji v soboto, 21. februarja, ob 10. uri  začela prva etapa Mednarodnega klavirskega tekmovanja Festivala Ljubljana 2026, ki bo potekala do ponedeljka, 24. februarja. Tekmovanje se bo nato nadaljevalo z naslednjimi etapami vse do 1. marca, ko bo na sporedu veliki finale z orkestrom. Za skupni nagradni sklad v višini 110.000 evrov, od tega 50.000 evrov za prvo nagrado, se bo potegovalo 29 pianistov iz 15 držav. Tekmovanje v Ljubljano znova prinaša mednarodno konkurenco mladih umetnikov, ki se bodo predstavili z zahtevnim solističnim in koncertnim repertoarjem.

Prvo tekmovanje je bilo leta 2023, vse fotografije Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu

Prva etapa – repertoar in umetniška identiteta

Program prve etape temelji na solističnih recitalih, v katerih tekmovalci oblikujejo dramaturško celoto iz del baroka, klasicizma, romantike ter 20. in 21. stoletja. Poseben poudarek je namenjen izvedbi klasične sonate ter delu slovenskega skladatelja, s čimer tekmovanje sistematično preverja slogovno razumevanje, tehnično suverenost in interpretativno samostojnost kandidatov.

V štirih tekmovalnih dneh se bodo pianisti predstavili v dopoldanskih in popoldanskih terminih. Prav solistični recital najjasneje razkrije umetniško zrelost posameznika, njegovo sposobnost oblikovanja daljšega loka programa ter razumevanje slogovnih razlik med posameznimi obdobji.

Umetniški vodja tekmovanja Epifanio Comis poudarja: “Klavirska tekmovanja so si dokaj podobna, saj je njihov cilj odkriti najboljše pianiste med sodelujočimi. Ne glede na to upam, da se bo vzdušje na Mednarodnem klavirskem tekmovanju Festivala Ljubljana 2026 razvilo v bolj inovativno priložnost, da bodo mladi pianisti pod vodstvom priznanih glasbenikov – članov žirije – pokazali ves svoj talent.”

Po njegovih besedah kakovost letošnje generacije potrjujeta tako število prijav kot visoka raven pripravljenosti mladih glasbenikov.

Mednarodna žirija pod vodstvom Dubravke Tomšič Srebotnjak

Tekmovanje spremlja desetčlanska mednarodna žirija pod predsedstvom zaslužne profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak, ene najvidnejših slovenskih pianistk. Ob njej sodelujejo priznani pianisti in pedagogi iz Evrope, Azije, Severne in Južne Amerike, kar zagotavlja strokovno in mednarodno primerljivo ocenjevanje.

Predsednica žirije ob začetku tekmovanja poudarja: “Vsem mladim pianistom želim obilo uspeha pri njihovih nastopih, s katerimi naj jim uspe razkriti svojo izjemno nadarjenost in ustvarjalnost.” V pogovoru je izpostavila tudi bistvo umetniškega poklica: “Ljubezen do igranja bo ostala do smrti, saj je del mene. Če pa bi usahnila, bi bilo z mano konec.”

Obenem poudarja, da tekmovanje ni zgolj preverjanje tehnične dovršenosti, temveč iskanje umetniške osebnosti: “Vsi želimo spoznati nove talente, mlade pianiste, ki nam bodo v glasbi pokazali sveže, zanimive poglede s svojo osebno noto, ne le brezhibno izvedbo.”

Mednarodna udeležba in potek do finala

Med letošnjimi tekmovalci so pianisti iz Japonske, Italije, Francije, Južne Koreje, Kitajske, Avstralije, Kanade, Singapurja, Izraela, Združenih držav Amerike, Slovenije in drugih držav, skupaj 29 pianistov iz 15 držav. Raznolik geografski okvir potrjuje mednarodni doseg tekmovanja ter njegov položaj med pomembnejšimi klavirskimi tekmovanji v širši regiji. Slovenijo zastopajo Nejc Kamplet, Marko Matajič in Urban Stanič.

Tekmovanje poteka med  21. februarjem in 1. marcem v več etapah. Po dveh etapah recitalov se bo šest najboljših pianistov uvrstilo v veliki finale z orkestrom, kjer bo poleg tehnične zanesljivosti odločala predvsem umetniška prepričljivost in interpretativna zrelost. Poleg glavnih nagrad bodo podeljene tudi posebne nagrade za najboljšo izvedbo klasične sonate, za interpretacije posameznih slogovnih obdobij, za najboljšo izvedbo dela slovenskega skladatelja ter za najvišje uvrščenega slovenskega pianista. Tekmovanje utrjuje mednarodno prepoznavnost Festivala Ljubljana in Ljubljano postavlja med pomembna kulturna središča v evropskem prostoru.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja