Zmagoslavje Marjane Lipovšek (Obnova zapisa, ki je bil pod tem naslovom objavljen v Delu 21. avgusta 1999); v letošnjem letu umetničine osemdesetletnice, rojene 3. decembra 1946 v Ljubljani.
Salzburški festival doživlja le redke trenutke zmagoslavja svetovnih interpretov samospevov.Če pogledamo programe zadnjih petih, desetih let, ugotovimo, da je pevcev samospevov vse manj. V petdesetih, šestdesetih in prvi polovici sedemdesetih let so bili cikli samospevov festivalska poslastica in srečanja z največjimi interpreti, kot so bili Peter Schreier, Dietrich Fischer – Dieskau, Christa Luđwig …
Radu Lupu in Marjana Lipovšek v Salzburgu leta 1999, foto Marijan Zlobec
Danes je odličnih pevcev, interpretov te najzahtevnejše zvrsti malo in se lahko samo vprašamo, kam tone avstrijska in nemška pevska kultura, če mora v Salzburgu slovenska pevka Marjana Lipovšek dati lekcijo, kako se poje Schuberta, Martina in Straussa. To bi se moral vprašati avstrijski predsednik Thomas Klestil, ko kritizira moderno orientacijo festivala: kje so nemške in avstrijske pevke, koga in kako vzgajajo njihove akademije ter kje živi kultura najžlahtnejše zgodovine samospevov od vseh romantikov do druge dunajske šole. V predalih ali na odru?
Marjana Lipovšek je pela v povsem polni mali festivalski dvorani (tako je le ime, v resnici pa sprejme okrog 1400 poslušalcev – danes se imenuje Hiša za Mozarta). Naša pevka ima srečo, da zadnje čase nastopa ob klavirski spremljavi slavnega romunskega pianista Rada Lupuja.
Najprej si je izbrala deset Schubertovih samospevov na Goethejeva besedila. Schubert in Goethe, dva kontrasta, dva svetova, ki sta se v samospevu srečala na skrivnosten, rekli bi čudežen način; mladostna občutja vznesene ljubezni, srečanja in razhajanja med ljubima, impresije narave, onomatopoije, metafore, verzi in rima, dajejo odličnemu interpretu možnosti najgloblje osebne izpovedi. Pravzaprav tu ne gre samo za odnos Goethe – Schubert, ampak manjka še tretji, pevec. Gotovo ne Schubert ne Goethe nista doživela velikih interpretov, pravzaprav njune sadove uživamo šele mi oziroma nekaj generacij poslušalcev pred nami.
Zmagoslavje Marjane Lipovšek, foto Marijan Zlobec
Lipovškova ima izjemen občutek za izpovedno bistvo tako Goethejeve poezije kot Schubertovih uglasbitev; njen značaj (ena plat) je zelo blizu čustvenemu odpiranju, odkriti emociji, dajanju in predajanju, nihanju med biti sam in v dvoje. Schubert je eno samo hrepenenje, še več, pri njem nikoli ne veš, kaj je bilo v resnici, in kaj si je domišljal: kje se nedolžnost narave srečuje z bolečino čustva osamljenega, zapuščenega, poraženega moškega. To so izredne umetnine (Suleika I, II, Naj zdim se, Le kdor sam hrepeni, Prisili k molku me, Ob vodi, Pozdrav in slovo, Skrivoma, Ganimed …).
Lipovškova je dočakala ovacije že po Schubertu.
Drugi del je začela s Šestimi monologi iz Slehernika (na besedilo Huga Von Hofmannsthala) znamenitega skladatelja Franka Martina. S temi pesmimi Lipovškova razkriva drugo plat svoje umetniške osebnosti; ponos, pogum, eksistencialno izkušnjo, odnos do večnosti, matere, Boga, poveličanja. V tem ciklu je dramatična moč bistveno večja, tudi pianist, ki je bil pri Schubertu rafinirano prisoten v dialogu s pevko, ima pri Martinu močne poudarke; Lupu jih je še stopnjeval, skorajda z mistično zamaknjenostjo.
Marjana Lipovšek in mož, basist in glasbeni pedagog Alfred Burgstaller, foto Marijan Zlobec
Za zadnji del je Lipovškova izbrala posamezne pesmi Richarda Straussa. Morda Strauss v tem kontekstu ni bil več tako močan, ker je bil poprejšnji vtis tako enkraten in prepričljiv. Večer je sklenila s Straussovo voluminozno Cacilie. Po skandirajočih aplavzih in ovacijah sta umetnika dodala še tri pesmi.
Bil je veličasten večer, prava festivalska poslastica. Sploh ne vemo, kakšna umetniška in človeška dragocenost je Marjana Lipovšek. Te dni je imela z možem Alfredom na salzburški akademiji svojo poletno pevsko šolo. Nekemu slovenskemu pevcu iz Argentine, ki ni imel denarja za kurz, sta z možem pokrila vse stroške. Ne vem, morda tega ne bi smel tu zapisati, a v resnici je tako.
Marijan Zlobec