Nekoč so me Nemci vprašali, kje se po mojem mnenju konča Balkan. Odgovoril sem jim, da v Münchnu in smeh je bil neizmeren. Ko se me isto vprašali Avstrijci, je bil odgovor Dunaj. No, Angleži si s tem, vsaj ko gre za najboljše poletne glasbene festivale, ne belijo glave ali delajo preglavic. Zanje je Balkan od Ljubljane do Dubrovnika. S tem pa sta oba slavna festivala dobila svoj trajnostni položaj v tuji predstavitvi s potencialnim svetovnim bralskim dometom. Dubrovniški festival je bil lani 76., ljubljanski pa 73.
Don Giovani. vse fotografije Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Best classical music festivals Balkans 2025
Festival Ljubljana
Ljubljana, Slovenia,
20 June – 12 September
ljubljanafestival.si
Darko Brlek
Ljubljana lets its hair down with a symphony-orchestra-meets-big-band opening night – soon to be followed by an evening of Flamenco and Latin grooves, not to mention a celebration of Ennio Morricone. But Mozart’s Don Giovanni and Verdi’s Otello keep the operatic flag flying and, among the attendant orchestral ‘big-hitters’, the Orchestra dell’Accademia Nazionale di Santa Cecilia partners mezzo Magdalena Kožená, The Monte Carlo Philharmonic acknowledges the Ravel anniversary with pianist Martha Argerich, and, under Franz Welser-Möst, the Vienna Philharmonic unites Mozart and Tchaikovsky.
Martha Argerich v Cankarjevem domu
Tokrat v izvirni napovedni predstavitvi 73.Ljubljana Festivala. Velika imena, kot jih vidijo iz Londona, so skozi potek festivala upravičila napoved, a ni neopazno, da so izpustili celo Ano Netrebko, ki je med vsemi tu omenjenimi festivali očitno nastopila le v Ljubljani, sicer med pripravami na premiero Tosce v londonski Kraljevi operi Covent Garden. In nastopi v Veroni, ki pa je v pregledu ni. Prav tako so prezrli koncertno izvedbo Tosce z Brynom Terflom. Ampak Martha Argerich je bila najbolj omenjana zvezdnica, saj je nastopila še na Poljskem in v Romuniji. Pregled njihovih sijajnih novih dvoran, boljših in večjih kot je Cankarjev dom, kaže na odlično informiranost solistov kam gredo ali bodo šli. Če se nivo imen viša, je to pozitiven signal za nastop pri nas.
Ana Netrebko
Pri izpustitvi imena tako slavne umetnice kot je Ana Netrebko pa bi vendarle pomislil na določeno angleško previdnost ali celo politični oportunizem. Slovenski glasbeniki v Londonu nimajo veljave; bralce zanima kje nastopa elita, odprejo spletno stran, poiščejo program in se odločijo za obisk. Zato je še kako pomembno zgodnje objavljanje naslednjega festivala in njegovega programa. Evropa je vendarle povezana in enotna.
Ana Netrebko in Jusif Ejvazov
Programe festivalov spremlja več milijonov ljudi.
Dunajski filharmoniki, foto Marijan Zlobec
Magdalena Kožena in Daniel Harding v Cankarjevem domu
Daniel Harding
Cankarjev dom
Dubrovnik Summer Festival
Dubrovnik, Croatia, 10 July – 25 August
dubrovnik-festival.hr
The idyllic island of Lokrum becomes Prospero’s enchanted isle as Shakespeare’s The Tempest casts its spell over a Croatian summer – aided and abetted by Goldoni and Chekhov. But, from homegrown orchestras to Fabio Biondi with the Croatian Baroque Ensemble, Dubrovnik’s musical strand sparkles. In the Atrium of the Rector’s Palace, Christina Pluhar’s L’Arpeggiata salutes ‘Wonder Women’; The King’s Singers juxtapose ‘Angels and Demons’; and, conjoining members of the Philharmonics of Berlin and Vienna, Philharmonix makes its Dubrovnik debut.
Sklepni operni koncert
Tisoči obiskovalcev
Slavna zastava Libertas
Iz Londona izvemo, da je v Dubrovniku prvič gostoval poseben ansambel, sestavljen iz članov dveh najslavnejših orkestrov na svetu: Berlinskih in Dunajskih filharmonikov.
The King’a Singers v Retorski palači
Angeli in demoni
Če kjer koli poiščete krščansko cerkev, boste v njeni arhitekturi, umetniških delih in ikonografiji verjetno našli štiri figure. Angele, ki opravljajo Božje delo na Zemlji in varujejo človeštvo; demone, ki predstavljajo vse zlo in skušnjave, ki se dogajajo na svetu; Devico Marijo, lik čistosti, popolnosti in ponižnosti; in Kristusa, Božjega sina, čigar življenje in nauk sta v središču krščanske vere. Z uporabo teh štirih simbolov in tudi dramatičnega dela Geoffreyja Poola Wyndomham Chants (1970) kot vodila, Angeli in demoni zbirajo izjemno zborovsko glasbo, napisano v več kot 500 letih, da bi raziskali tako svetlobo kot temo človeške izkušnje ter njeno močno simboliko v krščanstvu.
Angeli
William Byrd Haec dies
Geoffrey Poole Prologue: Ave rex angelorum (iz ciklusa Wymondham Chants – Napjevi iz Wymondhama)
Demoni
Geoffrey Poole Scherzo: Tutivillus (iz ciklusa Wymondham Chants – Napjevi iz Wymondhama)
Arvo Pärt Zwei Beter
William Byrd Miserere mei Deus
Mati
Judith Bingham Ave virgo sanctissima
Giovanni Pierluigi da Palestrina Regina Caeli
Giovanni Pierluigi da Palestrina Regina Caeli
Geoffrey Poole Prayer: Mary Modyr (iz ciklusa Wymondham Chants – Napjevi iz Wymondhama)
Sin
Hans Leo Hassler Cantate Domino
Hildegard von Bingen O Euchari
Geoffrey Poole Epilogue: Blessed Jesu (iz ciklusa Wymondham Chants – Napjevi iz Wymondhama)
Nagrada Orlando režiserki Ivici Boban
Helena Minić Matanić
Helena Minić Matanić v vlogi Medeje je skozi celotno predstavo uspela uravnotežiti Stoneovo sodobno žensko in univerzalni, antični mit iz besedila Medeje Heinerja Müllerja. V vlogi sodobne Medeje igra na dveh ravneh, poigrava se s temo norosti oziroma psihološkega neravnovesja, kar ji daje dimenzijo prave tragične junakinje, a hkrati tudi inteligentne sodobne ženske, ki s svojimi igralskimi sposobnostmi ohranja občinstvo v napetosti in negotovosti igre, ki jo je ustvarila: ali gre za resnično izgubo razuma ali pa za orožje, ki ga uporablja proti krivici. V tej igri je Helena Minić Matanić avtentično utelešila dvojnost psihološko neuravnotežene osebe, predvsem pa polarizacijo velike moči, energije in odločnosti ter čustveno labilnost, ki je povzročila ta razcep v osebnosti. Njena Medeja ne poudarja tragičnega motiva in drame ubijanja otrok ali omahovanja med materinskimi čustvi in maščevanjem. Osredotoča se na nesprejemanje krivice, v čemer je Helena Minić Matanić dosledna in prepričljiva. Prizori čustvenega zloma, pa tudi prizori spolne asertivnosti in izsiljevanja moža v upanju, da ga bo dobila nazaj, so resnično izjava velike igralske predanosti in čustvene zavzetosti, zato si za to vlogo zasluži najiskrenejše čestitke, so zapisali v predstavitvi in utemeljitvi nagrade.
Predstavitev monografije 40 let nagrade Orlando
Najmlajša dobitnica nagrade Orlando pa še vedno ostaja naša flavtistka Irena Grafenauer.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec