Londonski pregled letošnjih najboljših evropskih festivalov klasične glasbe namenja precej prostora in s tem umestitve skandinavskih festivalov v vrh glasbene ponudbe stare celine. Vsi imajo bogato kulturno zgodovino in dediščino, ki jo vzdržujejo in so nanjo ponosni. Z njo še bolj privabljajo tuje turiste.
Griegov spomenik
Bergen International Festival – Norveška
Multidisciplinarni William Kentridge je bergenski rezidenčni umetnik leta 2025 in svoje medžanrske barve zaznamuje že na otvoritvenem večeru festivala, kjer se Veliki da, Veliki ne združi s filmsko spremljavo Šostakovičeve Simfonije št. 10 v živo, ki jo izvaja Bergenska filharmonija. Mezzosopranistka Joyce DiDonato razmišlja o večni ženskosti; v Håkonshallen Edvard Grieg, Sibelius in Franck zaposlujejo violončelista Trulsa Mørka in pianista Håvarda Gimseja; Griegova vila Troldhaugen pa gosti spretno zasnovano serijo komorne glasbe, pravijo Angleži.
William Kentridge
Norveški festival v Bergnu je zelo kratek; trajal je le od 21. maja do 4. junija, a se zdi, kot da Norveška v tem festivalskem pregledu ne sme manjkati.
Griegova dvorana
Lars Vaular, eden najizrazitejših norveških glasov v sodobnem hip hopu, v svojem pisanju ujame sedanjost z ranljivostjo in natančnostjo. Od svojega samostojnega prvenca pred skoraj dvajsetimi leti je njegov pesniški univerzum pomagal opredeliti celotno obdobje v norveški glasbi – hkrati pa se je nenehno premikal onkraj njega.
Lars Vaular in Bergenski filharmonični orkester v Oslu
Lars Vaular ni le raper. Je tudi sam po sebi kulturna osebnost. Zdaj se bo lotil svojega največjega nastopa s simfoničnim orkestrom doslej. Program zajema glasbo iz celotne njegove kariere, poleg tega pa še nekaj povsem novega. Glasbo za Bergenski filharmonični orkester sta priredila Kjetil Møster in Ole Morten Vågan.
Stolnica
Rosendal Chamber Music Festival – Norveška
Sopranistka Mari Eriksmoen, pianist James Baillieu in violist Timothy Ridout so med glasbeniki, ki se pridružujejo umetniškemu direktorju Leifu Oveju Andsnesu na zadnji izdaji festivala komorne glasbe, ki ga je ustanovil pred skoraj desetletjem.
V središču pozornosti je Grieg, ki je v tem območju živel dve leti, pa tudi skladatelja Geirr Tveitt in Knut Vaage – vsi navdušenci nad Hardangerjem. Vpliv častnih leipziških študentov Schumanna in Mendelssohna je omenjen s priklonom mlademu Griegovemu študiju na mestnem konservatoriju; v jubilejnem letu pa nista pozabljena niti Ravel in Šostakovič, ugotavlja London.
Posestvo barona Rosendala
Festival komorne glasbe Rosendal vstopa v svoje zadnje poletje in se vrača k svojim norveškim koreninam in Hardangerju, ki je navdihnil številne umetnike in skladatelje, vključno z Edvardom Griegom. »Z mešanimi občutki vam sporočam, da bo letošnji festival moj zadnji,« pravi ustanovitelj in umetniški direktor Leif Ove Andsnes. »Z veliko hvaležnostjo se oziram na fantastično desetletje, v katerem smo v Rosendalu raziskovali bogastvo repertoarja in glasbenih idej.« »Primerno je, da za naš zadnji festival črpamo navdih iz Hardangerja in se osredotočamo na tri skladatelje, ki so vsi tesno povezani s to edinstveno pokrajino in skupnostjo.«
Björn Nyman
Festival O/Modernt – Švedska
Stockholmska elegantna koncertna dvorana Queen Silvia se opisuje kot »prostor za medsebojno povezan svet« in je letos krmarila po temi, ki temelji na ideji mostov. Vrhunec festivala je bil junijski festival O/Modernt, ki to idejo razširi in razišče »prehode«. Kot vedno je program eklektičen: Rameau in Beethovnova Grosse Fuge sta se sestajala s Stingom, Radioheadom in na novo naročenimi deli Saulija Zinovjeva in Nicole Campograndea, ugotavlja London.
Savonlinna Opera Festival – Finska
Grad Olavinlinna je star 550 let. Najsevernejši srednjeveški grad na svetu je bil priča zgodbam in skritim skrivnostim, ponosno stoji v vojni in miru. Leta 2025 se je operni festival osredotočil na vrhunce. V letu obletnice je Olavinlinna predstavil vrhunce preteklih desetletij. Klasike, ki so se dotaknile občinstva in operni festival naredile svetovno znan. V gradu so še posebej impresivni mogočni Boris Godunov, Verdijev Macbeth in Puccinijeva Turandot. Poletna novost so Zadnje skušnjave, nova interpretacija priljubljene finske opere, še predstavljajo festival v Londonu
Turandot
Češnja na torti so fascinantne baročne predstave. Naši gostujoči izvajalci prinašajo na grad najstarejšo glasbo, kar jih je bilo kdaj slišati na opernem festivalu. Kraljica vil je kombinacija opere in aristokratskih mask iz poznega 17. stoletja. Je čisti barok in prav tako bogat, barvit in bujen, kot si morda predstavljate.
Puccinijevo opero Turandot je dirigiral Yves Abel, režiral Roman Hovenbitzer (na premieri 2003 Pet Halmen, ki je še scenograf, kostumograf in mojster luči) . Opero izvajajo Savonlinna Opermi Festivalski orkester, zbor in otroški zbor.
Pet Halmenova uprizoritev je monumentalna, bombastična in v celoti izkorišča prostor grajskega odra. V to opero je prepleteno tudi Puccinijevo lastno življenje: neozdravljivo bolan skladatelj vidi iluzije in zamenjuje svojo usodo z zgodbo o Turandot. Z Amadijem Lagho (Calaf) in Evo Plonko (Turandot) večer obljublja nič manj kot epski spektakel.
Med pevsko zasedbo je tudi slovensko ime Aljaž Žgavc kot Pong.
Aljaž Žgavc se je začel glasbeno izobraževati na Glasbeni šoli Postojna pri profesorju Matjažu Prahu. Študij petja je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri profesorju Janku Volčanšku in ga uspešno zaključil leta 2014. Od leta 2020 študira na akademiji za glasbo v Zagrebu pri profesorici Vlatki Oršanić. Pred študijem na akademiji se je udeležil več mojstrskih tečajev, ki so jih vodili Edita Garčević Koželj, Dunja Vejzović, Snežana Nena Brzaković, Markus Brück, Thomas Heyer in Vlatka Oršanić.
Med letoma 2011 in 2021 je bil zaposlen v SNG Opera in balet Ljubljana kot zborist-solist. Doslej je v ljubljanski Operi nastopil v vlogah: služabnik (Rigoletto), poveljnik straže (Seviljski brivec), Rajdelj (Gorenjski slavček), Giuseppe (Traviata), Parpignol (La bohème), Abdallo (Nabucco), Blind (Netopir), Nazarenec (Saloma), jetnik (Fidelio), lord Artur Bucklaw (Lucia di Lammermoor), svečenik in orožnik (Čarobna piščal), kmet (Glumači).
Leta 2017 je nastopil v treh predstavah Oper in der Scheune in bil označen za obetavnega mladega tenorista. Kot zunanji sodelavec je večkrat sodeloval tudi s Slovensko filharmonijo. Leta 2018 je nastopil z Berliner Operengruppe v Verdijevi operi Giovanna d’Arco (Ivana Orleanska) in stopil na oder dvorane Sala Bison v San Valentinu (Italija) z Orffovo kantato Catulla Carmina. Leta 2021 je interpretiral vlogo Mr. Pilkingtona v operi Životinjska farma Igorja Kuljerića, ki je bila izvedena v dvorani Vatroslava Lisinskega ob 100. obletnici Glasbene akademije v Zagrebu.
Boris Godunov
Operni festival Savonlinna 2025 ponosno naznanja režiserja dveh težko pričakovanih opernih oživitev to poletje. Priznani finski režiser Vilppu Kiljunen je režiral Verdijevega Macbetha, slavni nemški režiser Roman Hovenbitzer pa je prevzel odgovornost za oživitev Puccinijeve Turandot. Obe produkciji se na oder vračata po več kot desetletnem premoru.
Macbetha je prvotno režiral veliki starešina finskega gledališča in član Akademije umetnosti Ralf Långbacka (1932–2022), po zaslugi Anneli Qveflander pa je premiero doživel leta 1993 na opernem festivalu v Savonlinni. Produkcija je od takrat potovala po vsem svetu in očarala občinstvo od Santiaga de Chile do Pekinga.
Joonas Kokkonen – The last temptations
Vilppu Kiljunen, znan po svojem niansiranem pripovedovanju zgodb in gledališki umetnosti, je ena najvplivnejših osebnosti finske opere in gledališča. Na opernem festivalu v Savonlinni je režiral več uspešnih produkcij, vključno s Faustom, Jezdcem in Aleksisom Kivijem. Tokrat je Kiljunen vodil oživitev Verdijevega Macbetha, dramske operne mojstrovine, ki temelji na klasični tragediji Williama Shakespeara. »Delo v Savonlinni je vedno vznemirljiv izziv, saj Olavinlinna navdihuje in postavlja svoje specifične zahteve za odrske produkcije,« pravi Vilppu Kiljunen. »Långbackova interpretacija Macbetha temelji na moči dramske osnove in njeni zvestobi izvirnemu delu, zaradi česar je smiselna pripoved. V tem smislu je smiselno osvežiti interpretacijo te produkcije, saj delo poznam iz svojih prejšnjih uprizoritev.«
Roman Hovenbitzer
Vizualno osupljiva produkcija Puccinijeve opere Turandot, ki jo je prvotno režiral in vizualno oblikoval Pet Halmen (1943–2012), navdušuje občinstvo že od premiere leta 2003. Tokrat je njeno prenovo režiral slavni nemški operni režiser Roman Hovenbitzer, znan po svoji zelo hvaljeni produkciji Lohengrina na opernem festivalu v Savonlinni in ki je s Halmenom že prej sodeloval. Kombinacija Halmenove ikonične scenografije in Hovenbitzerjeve gledališke natančnosti zagotavlja, da Savonlinnina Turandot ostaja vrhunec festivala. »Turandot je opera skrajnosti – med močjo in ljubeznijo, krutostjo in odrešenjem. S svojo edinstveno orkestracijo in melodijami, navdihnjenimi z domišljijo Daljnega vzhoda, je Puccini ustvaril svet zvoka, ki še danes fascinira – svet, ki se izjemno dobro prevaja na oder Olavinlinne,« pravi režiser Roman Hovenbitzer.
Turandot
»Macbeth in Turandot sta dve najintenzivnejši deli v operni literaturi. Ti tradicionalni savonlinnski produkciji imata zelo posebne in priljubljene vizualne svetove. Zdaj je čas, da jima po več kot desetletnem premoru oživimo staro magijo s svežim pridihom. Imamo razkošje, da lahko povabimo izkušena mojstra, Romana Hovenbitzerja in Vilppuja Kiljunena, da vodita te oživitve opernega festivala v Savonlinni,« pravi umetniški direktor Ville Matvejeff.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec