Na 73. Ljubljana Festivalu se nadaljuje cela serija programsko bogatih komornih koncertov. Glasbeniki prihajajo iz Evrope, Azije, Amerike, večinoma so v Ljubljani prvič, nekateri se vračajo, vsi pa so počaščeni – kot povedo z odrov v Narodni galeriji, Slovenski filharmoniji in Križevniški cerkvi -, da jih je direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek povabil.
Dirigent Marc Moncusí, foto FB
V četrtek, 31. julija, ob 20. uri bo v Slovenski filharmoniji nastopil Komorni orkester Radiotelevizije Španija. Ustanovili so ga, da bi se izbrani člani Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Španija izkazali tudi kot izvrstni komorni glasbeniki. Je reden gost na več pomembnih španskih festivalih v mestih, kot so Cuenca, Granada, Úbeda, Soria in Santander.
Moto ali naslov koncerta je Zvoki Evrope: Španija, Rusija in Romunija.
Komorni orkester Radiotelevizije Španija, foto arhiv FL
V Ljubljani jim bo dirigiral Marc Moncusí, ki se je šolal na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Madridu in Carnegie Mellon University v Pittsburghu ter izpopolnil pri Jesúsu Lópezu Cobosu v Cincinnatiju in Danielu Barenboimu v Berlinu.
Dmitrij Iškanov
Kot solista bosta nastopila v Armeniji rojeni pianist Dmitrij Iškanov, najmlajši finalist v zgodovini Evrovizijskih mladih glasbenikov v Kölnu leta 2016, in v Madridu ter Parizu izšolani španski trobentač Anton García Francisco de Borja, ki je glavni trobentač v orkestru Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Španija.
Koncert v Slovenski filharmoniji bodo začeli Pogledi na morje katalonskega skladatelja Eduarda Toldre, ki je pomembno prispeval h katalonski kulturi.
Eduard Toldrà, foto Vilanovins
Eduard Toldrà se je rodil pred 130 leti v Vilanovi i la Geltrú (Garraf). Bil je eden najboljših katalonskih glasbenikov prejšnjega stoletja: violinist in dirigent. Bil je tudi katalonski skladatelj, ki je v svojem delu najbolje upodobil svojo katalonsko in mediteransko identiteto. Poslušanje njegovih skladb daje je občutek bistva katalonske pokrajine: morje, rožičevci in mandljevci, v daljavi majhen stolp, za njim Montserrat, potok … vse pod svetlim nebom.
Eduard Toldrà i Soler (1895–1962) je povsod blestel; najprej kot violinist, nato pa kot skladatelj, pedagog in dirigent. Prvi javni nastop je imel pri sedmih letih. Glasbo je začel igrati pri svojem očetu Francescu Toldràju. Kasneje je nadaljeval študij glasbe na Mestni glasbeni šoli v Barceloni pri učiteljih Lluísu Milletu, Rafaelu Gálvezu in Antoniju Nicolauju. Od leta 1907 naprej je začel igrati v gledališčih, plesnih dvoranah in kavarnah, med letoma 1911 in 1921 pa je z Lluísom Sànchezom, Josepom Recasensom in Antonijem Planàsom ustanovil Quartet Renaixement. Medtem ko je bil prva violina v tej zasedbi, je začel komponirati in prav z njo je premierno izvedel svoja dva godalna kvarteta, eden od njiju je bil znameniti Vistes al mar. Njegova ustvarjalnost je trajala nekaj več kot petnajst let, prekinila pa jo je španska državljanska vojna. Tako je bila nagrajena La rosa als llavis premierno izvedena šele leta 1936, vse do Conxite Badia, ki se je vrnila iz izgnanstva.
Bil je član Skupine osmih oziroma neodvisnih skladateljev Katalonije, skupaj z Manuelom Blancafortom, Robertom Gerhardom, Joanom Gibertom Caminsom, Agustíjem Graujem, Ricardom Lamotejem de Grignonom, Fredericom Mompoujem in Baltasarjem Samperjem. Zavetje noucentističnega gibanja je poskušalo povrniti svoje katalonske korenine, da bi jih predstavili na mednarodni ravni. Toldrà je bil strasten bralec literature, zlasti poezije, ki je postala stalen vir navdiha. Ukoreninjen v svoji deželi in svojem ljudstvu, je harmoniziral katalonske popularne pesmi in skladal pesmi, glasbo za koblo in sardane, tako simbolično kot Sol ixent. Kot vsestranski skladatelj je pisal simfonična, komorna in odrska dela, kot je na primer komična opera El giravolt de maig. Manj znan je Toldrà kot skladatelj plesne glasbe, kjer se je podpisal pod psevdonimom »Maurice Levis«.
Od leta 1923 je bil učitelj violine na Mestni glasbeni šoli v Barceloni. Vendar sta ga njegova intuicija in umetnost dirigiranja vodila k delu kot dirigent orkestra po vsej Španiji in večjem delu Evrope. Pau Casals je to že zaznal, ko ga je večkrat povabil, da dirigira njegovemu orkestru. Nazadnje mu je mestni svet Barcelone naročil ustanovitev Mestnega orkestra Barcelone, ki se mu je popolnoma posvetil od ustanovitve leta 1944 do leta 1962. Eduard Toldrà je bil človek karizme in daru za ljudi, glasbenik, skladatelj del velike lirike in muzikalnosti.
V Sloveniji je kot skladatelj verjetno še neizveden.
Dmitrij Šostakovič je svoj prvi Koncert za klavir, trobento in godala zasnoval kot dvojni koncert, medtem ko je njegova temačna Komorna simfonija, ki jo je iz »avtobiografskega« Godalnega kvarteta št. 8 priredil dirigent Rudolf Baršaj, nastala v času, ko je bil skladatelj po izkušnjah s Stalinom že fizično in psihično zlomljen.
Dmitrij Šostakovič
Zadnje delo na sporedu bo skladba vsestranskega romunskega glasbenika in ustanovitelja zasedbe Traffic Strings Luciana Moraruja z naslovom Romunski capriccio.
Nastopajoči
Komorni orkester Radiotelevizije Španija
Solista
Anton García Francisco de Borja
trobenta
Program
Koncert za klavir, trobento in godalni orkester št. 1 v c-molu, op. 35
***
Dmitrij Šostakovič
Dmitrij Šostakovič, prir. Rudolf Baršaj
Komorna simfonija v c-molu, op. 110a
Marc Moncusí ima za seboj raznoliko in široko kariero. Doma se počuti v svetu simfoničnih koncertov, opere in baleta.
Marc Moncusí je začel s študijem glasbe pri šestih letih pod vodstvom svoje matere. Študiral je dirigiranje na Kraljevem glasbenem konservatoriju v Madridu in magistriral na Univerzi Carnegie Mellon, kjer je bila njegova raziskovalna naloga o Simfoniji št. 4 »New York« Roberta Gerharda. Kasneje je nadaljeval študij dirigiranja pri Jesúsu Lópezu Cobosu v Simfoničnem orkestru Cincinnatija (2000–2001) in v berlinski Državni operi na povabilo Daniela Barenboima (2001–2004).
Kot gostujoči dirigent je uspešno nastopal po vsem svetu s številnimi prestižnimi orkestri, kot so Simfonični orkester Simóna Bolívarja, Pekinški simfonični orkester, Filharmonični orkester Mexico Cityja, Filharmonični orkester Wuhan, OFUNAM, Simfonični orkester Narodnega gledališča Claudia Santora v Braziliji, Nacionalni simfonični orkester Barcelone in Katalonije, Simfonični orkester Haife, Simfonični orkester zvezne države Mehika, Filharmonični orkester Ovieda (Španija), Šlezijski filharmonični orkester (Poljska), Stabilni orkester Argentinskega gledališča La Plata (Argentina), Filharmonični orkester Denverja, Severnočeška filharmonija (Češka), Simfonični orkester Kaira, Filharmonični orkester Medellína, Čilski nacionalni simfonični orkester in drugi.
Kot operni dirigent je bil zelo uspešen s predstavami Madama Butterfly (Veliko gledališče v Havani 2012), Seviljski brivec (Medellín 2014), zarzuela Doña Francisquita (Medellín 2016), La Serva Padrona na festivalu Prospettive Music Festival 2022 v Materi (Italija), Il Matrimonio Segreto (Monterrey, 2022), svetovna premiera Metamorfoze Igorja Escudera na festivalu Little Opera 2023 v Zamori (Španija), La Voix Humaine (Bari, 2023), La Bohème na XVIII mednarodnem festivalu Elena Teodorini 2023 v Operi Romana Craiova (Romunija), L’Elisir d’amore v Operi v Tarantu. Festival 2024 (Italija), Luisa Fernanda (Medellín, 2024) in Il Tabarro na opernem festivalu v Tarantu 2024 v spominskih dogodkih ob stoletnici Puccinijeva smrt.
Skladatelj Lucian Moraru
Kar zadeva njegov operni repertoar, je bil leta 2001 v Pittsburghu asistent dirigenta Juliusa Rudela pri svetovni premieri opere Kurta Weilla Die Bürgschaft v angleščini. Leta 2011 je bil asistent dirigenta v gledališču Teatro de La Zarzuela v Madridu in v Velikem gledališču Liceu v Barceloni pri svetovni premieri opere Yo, Dalí Xavierja Benguerela pod taktirko Miquela Ortege. Marc Moncusí je dirigiral tudi orkestru dunajske Ljudske opere in Münchenskemu simfoničnemu orkestru kot asistent in spremljevalni dirigent Davida Giméneza na koncertni turneji Belcanto 2015 z Diano Damrau in Nicolasom Testéjem. V Albanskem narodnem gledališču opere in baleta je dirigiral Stravinskega balet Pulcinella.
Marc Moncusí je sodeloval z umetniki svetovnega razreda, kot so Martín García García, Carolina López Moreno, Annunziata Vestri, Abel Pereira, Veronica Simeoni, Pilar Policano, Moses Mackay, Pedro Carrillo, Fernando Cisneros, Xhieldo Hyseni.
Marc Moncusí, foto spletni profil
Marc Moncusí je dirigiral v priznanih avditorijih, kot so Simón Bolívar Hall Centro Nacional de Acción Social por la Música v Caracasu, Smetanova dvorana v Pragi, Koncertna dvorana Nacionalnega centra za uprizoritvene umetnosti (NCPA) v Pekingu in Qintai Concert Hall v Wuhanu (Kitajska), Claudio Hall of the Sanctuary, Bellas Arts Palace in dvorana Brasiat Palace Nezahualcóyotl v México Cityju, dvorana Ginastera argentinskega gledališča La Plata v Argentini, operna hiša v Kairu, koncertna dvorana glasbene akademije Karol Szymanowski v Katovicah (Poljska), Center za uprizoritvene umetnosti Herzliya (Izrael), Center Arnolda Schönberga na Dunaju, Center Sensual v Bremnu.
Od sezone 2005–2006 je umetniški vodja združenja Reus Concerts Association (Španija), kjer organizira enega najpomembnejših in najbolj priznanih koncertnih ciklov v Kataloniji, od leta 2018 pa je gostujoči profesor orkestrskega dirigiranja na Nacionalnem glasbenem konservatoriju v Mehiki. Redno ga vabijo tudi na poučevanje orkestrskega dirigiranja in mojstrskih tečajev orkestrskega dirigiranja pri El Sistema-Fundación Musical Simón Bolívar de Venezuela, Academia Diesis v Sevilli, Harmonie Ensemble, AIDO “José Collado” in ESMAR v Valencii, XXIV. poletnih tečajih Univerze v Almerii (Španija), Avtonomni univerzi Baja California v Ensenadi (Mehika), Avtonomni univerzi Tamaulipas v Tampicu (Mehika) in na Glasbeni šoli INBAL v Mexico Cityju. Nedavno je bil imenovan za gostujočega profesorja na Fakulteti za glasbo in umetnost Avtonomne univerze Tamaulipas (Mehika).
Marc Moncusí je bil tudi član žirije na 19. mednarodnem klavirskem tekmovanju »Compositores de España« v Madridu, na III. mednarodnem dirigentskem tekmovanju »Univerza v Almeriji« (Španija) in na drugem mednarodnem klavirskem tekmovanju Saint Paul Trois Châteaux (Francija).
Marijan Zlobec
